Creatissimo blog in English:

Dobrodošli...

... na CREATISSIMO blogu ..., mestu za ustvarjanje in o ustvarjanju! Ste (ali bi radi bili) kreativni? Pridružite se nam in delite z nami vašo ustvarjalnost, misli, želje, trike, ideje itd. Osredotočili se bomo na kreativni proces, zato ne skrbite, če 'niste talentirani' (kmalu boste videli, da ste!!).
Zaželjeno so-delovanje, zato: pridružite se čim prej!

!!PS: ustvarjajte si dneve po svoji meri! Srečno!!

Do you want to read MY BLOG IN ENGLISH? Don't translate! - Go here!

31. 12. 10

Začetek ali konec

Pa smo prišli do konca, do konca igre, do konca leta... - z mešanimi občutki...

Težko se je posloviti, zaključiti, se sprijazniti s koncem nekega obdobja; hkrati pa si želimo nekaj novega, svežega, z vznemirjenjem čakamo na začetek novega obdobja.


(pravljična zasnežena pokrajina
- iz naše ustvarjalnice pri Zavodu Cuteplay)

Smo pripravljeni na prazen, nepopisan list? Že čakamo s svinčnikom ali čopičem v roki?? Ali nas je strah, da bo vse po starem, da bomo (ponovno) razočarani (sami nad sabo)??

Zame je konec leta čas, čas odpuščanja in čas prečiščevanja. Ko je treba pospraviti staro navlako, posvetiti tisto, kar je dobro, se očediti tako navznoter kot na zunaj in med vsem tem najti svojo dušo, svoje bistvo. Sem sledila svoji poti? Koliko ovinkov je bilo potrebnih, da sem se vrnila na začrtano pot, koliko ovir je bilo potrebno preplezati...? Se še najdem na zemljevidu svojega življenja?

Vsako novo leto je nov dan mojega potovanja. Vem, da bo zanimivo, nepredvidljivo, vznemirljivo! Vem, da bo drugačno kot včeraj, vem, da bo polno presenečenj.
Za novo leto sem si tokrat izbrala zapis, ki me bo vodil, me postavljal na trdna tla, a mi hkrati dovolil želeti več. Res, saj to JE nenazadnje moje življenje!


(Hvala: Holstee)

Danes je praznik starega in novega, začetka in konca, svetlobe in teme... Danes je lahko praznik samo za vas ali za številne druge. Zato se danes zahvaljujem za praznike. Da nas vračajo k svojemu bistvu, da nas zagrabijo za nogo in zaustavijo korake, da nam ponudijo možnost odpuščanja in začetka na novo. Hvala!

Vprašanje št.10:
Komu ali čemu se želite zahvaliti za zanimivo izkušnjo, doživetje ipd. v letu 2010?

To je zadnje vprašanje igre 'Čas zahvaljevanja in čas obdarovanja'. Do 6.1.2011 boste imeli čas, da odgovorite na vsa vprašanja (lahko tudi večkrat) ter da preverite, če ste izpolnili vse pogoje in pravila sodelovanja. Medtem bom tudi sama pokukala na vaš blog in preverila, če je prilepljen gumbek itd. itd. Nadaljnje informacije v zvezi z igro pa boste lahko prebrali po praznikih... :)

Na 'Vrtiljak blogov' se lahko vpišete ne glede na to, ali ste sodelovali v igri ali ne. Tu zbiram bloge, vredne ogledov in obiskov. Je tak prav vaš blog? Vpišite se (če se še niste)!



V novem letu pa vam želim veliko navdihov,
še več ustvarjalnih trenutkov,
notranjega miru, harmonije
in iskric, ki bodo v vas zanetile ogenj!

Naj vam bo toplo!

Jožica




28. 12. 10

Poklic

On ve.


(foto iz 'čarobnih' Slovenskih Konjic - več o tem v prihodnjih objavah)

Jaz že vem.

Kaj pa vi?


Vprašanje št.9
(pravila najdete v prejšnjih objavah):
Ali že veste za kaj ste poklic-ani?


24. 12. 10

Iskrice

Iskrice povsod. Iskrice na drevescih, iskrice v očeh, iskrice v srcih. Zaradi vsega tega igrivega bleščanja je svet okoli nas čarobnejši, prijaznejši, se vam ne zdi? Rada imam čarobnost, rada imam igrivost!

Želim vam čaroben božič v krogu svojih najdražjih, na toplem in pod streho. Želim vam, da v teh prazničnih dneh srečate veliko iskrivih oči. Želim vam toplino in varnost. Želim vam mir in notranjo radost. Naj vam bo lepo!
In ostanite ustvarjalni!



V soboto in nedeljo (jutri in pojutrišnjem), takoj po božični noči, pa vas vabim v čarobni svet! Ja, prav ste slišali! Čarobni svet! Našli ga boste v Slovenskih Konjicah, v starem mestnem jedru. Tam vam bom skupaj s pravljičnimi junaki (pa tudi Božiček ne bo manjkal) čarala iskrivo veselje in smeh! Več o tem si preberite na spletni strani pod naslovom (kliknite na spodnji link):
Toplo vabljeni! In komaj čakam, da vidim vaše iskrice v očeh!

Iskrice v očeh pa marsikdaj povejo, da se v njih skriva radovednost, življenje, upanje... Zato vam želim, da vam v tem času ne zmanjka radovednosti! Veselite se drobnih pozornosti, majhnih korakov, toplih objemov, nerodnih poljubčkov. Veselite se, smejte se, bogatite svojo notranjost!
In če ste pozabili recept za radovednost..., ga zagotovo najdete v spodnjem videu. - Najboljšega!! ;)

(še eden od navdihujočih in ustvarjalnosti polnih animiranih filmov)

Vprašanje št. 8 (pravila najdete v prejšnjih objavah):
Kaj vas najbolj zanima na Creatissimo blogu? Kaj z radovednostjo preberete, pogledate? Kakšne objave bi si želeli v novem letu, kakšne objave netijo iskrice v vaših srcih?

Želim vam lepe praznike in upam, da se vidimo v Slovenskih Konjicah!




21. 12. 10

Zasluženo?

Pa sem nazaj in komaj čakam, da se spet igram z vami! :)

Se vam je že kdaj dogajalo, da so vas kovali v zvezde, hvalili vašo požrtvovalnost, prijaznost, radodarnost…, vi pa ste imeli občutek, da si tega ne zaslužite?
V vsej tej pretirani pozornosti ste stopili korak nazaj v strahu, da bi ljudje, ki so vam stopili nasproti, opazili vaše slabosti, vaše pomanjkljivosti in vas tako zalotili pri 'laži' – pri tem, da niste popolni.

Tako je z mano. V vsej tej navdušenosti nad mojimi deli in mojo osebnostjo, s katero sem obsipana te dni, se globoko v meni oglaša (kaj oglaša, kriči!) glas, ki pravi: 'Nisem vredna, ne zaslužim si!'

Čeprav mi prija dobrohotna pozornost in toplina, se sprašujem, ali sem res vredna tega. Sem res dovolj dobra, sem res dovolj…? Mar ne bi lahko storila še več, še bolje, še, še, še??
Vedenje, da nisem popolna, me zavira, da bi se prepustila toku, da bi uživala v zasluženih sadovih, da bi bila preprosto jaz, z vsemi plusi in minusi vred.
Strah me je, da bi mi nekdo prišel tako blizu, da bi videl skozme, videl moje dobre in slabe lastnosti, moje šibkosti. Bojim se, da bi kdo našel mojo šibkost, to izkoristil in me ranil. Strah me je, da bi se navdušenje obrnilo v kamenjanje. Strah…

Zakaj se ne prepustimo hvali in navdušenju? Zakaj ne pokažemo svoj Jaz vsem, ki nam želijo priti blizu? Zakaj si ne govorimo: 'Zaslužim si'? Mar ne bi bili tedaj popolnoma svobodni? Brez strahov, brez omejitev, brez skrbi??

Ko pomislim na tiste, ki jih imam rada, vem, da niso popolni in vem, da so mi taki čisto všeč. Zaslužijo si mojo pozornost, zaslužijo si ljubezen, zaslužijo si moje navdušenje! Prav zaradi njihovih slabosti so nekaj posebnega, ljubkega, prikupnega. Prav zato so mi blizu...


(na božičnem sejmu v Zagrebu)

Zato se danes zahvaljujem vsem tistim, ki vidijo naše napake in slabosti, pa nas imajo vseeno radi take kot smo. Ki odpuščajo, spregledajo in ne izkoriščajo naših slabosti za izživljanje nad nami. Zahvaljujem se vsem tistim, ki vedo, da nismo popolni in ki verjamejo, da si vseeno zaslužimo njihovo pozornost in hvalo. Hvala!

Vprašanje št.7:
Katera pa je vaša slabost, ki vas hromi, zavira in omejuje, da bi si dovolili priznati, da si zaslužite pozornost in ljubezen drugih?

PS 1:
nekateri prebiralci mojega bloga imajo občutek, da so moje kritike ali komentarji neko vesoljno soljenje pameti tistim, ki so pod mano. Rada bi poudarila, da nimam potrebe biti nekaj več in ne pričakujem, da sledite mojim navodilom, ne da bi se prej prepričali, ali to ustreza vaši osebnosti. Zame je blog širjenje obzorij, pogled na svet iz različnih perspektiv, spodbujanje k samoanaliziranju ter preprosto uživanje v kreativnem mišljenju... Stvari, ki jih pišem, sploh tiste bolj strokovne, so plod lastnih raziskovanj in primerov ter potreb iz prakse - so zapisane zato, da bi komu služile kot pomoč pri lažjemu delu in življenju (stvari seveda prej preverim v praksi, preden jih zapišem). Za isti cilj pa vedno obstaja več poti, nekatere so lažje, nekatere težje - vsak si izbere tisto, ki mu najbolj ustreza...
Če npr. napišem, kako naj bi pravilno držali pisalo, pišem to zato, ker se je dokazalo, da je tak način najbolj zdrav za mišice in sklepe rok in prstov, ker so tedaj mišice najmanj zakrčene, ker se tako najhitreje (in čitljivo) piše itd. Če vi pišete drugače, če kracate ali ne, če držite pisalo čisto po svoje... - vse to prepuščam vam. Ne obsojam vas, ne držim se za glavo, ne kažem s prstom na vas. Vsak nosi posledice svojih dejanj sam, zato nimam ne pravice ne potrebe, da bi iskala vaše slabosti in kazala nanje. Zato prosim, prosim, prosim, ne počutite se ogroženi, če pišem o nečem, kar včasih zaboli. (Velikokrat boli tudi mene). Veliko hudih zgodb tako otrok kot odraslih sem slišala, veliko bolečine sem že videla, da vem, da želim pomagati, kjer se le da, da želim biti opora. Vem, da nimam časa iskati šibkosti drugih, vem, da še zdaleč nimam v sebi znanja in sposobnosti celega sveta..., vem pa, da se z blogom trudim širiti podporo, ljubezen in razumevanje, za katere mislim, da jih ni nikoli dovolj.
Če mi želite kdaj povedati kaj bolj osebnega, mi lahko pišete na mail; vaših besed in misli ne bom uporabila na blogu ali kako drugače (razen, če bi sami to želeli). Zaupanje in varovanje informacij sta ključna za dober odnos med nami.
Hvala ker spremljate moj blog, hvala, ker komenitrate moje zapise, hvala ker si vzamete čas zame. Cenim to in cenim vas!

PS 2:
v Zagrebu je bilo super! Več napišem enkrat v prihodnosti, danes naj vam zaupam le, da sem na sejmu v živo spoznala nekaj predragih hrvaških blogeric (katerih bloge pridno spremljam) in sem navdušena, saj smo si tako še bližje!! :)



18. 12. 10

Zanesljivost

Lep pozdrav v nov zimski dan! Ker odhajam na sejem v Zagreb, mi je tale sneg pošteno zmešal plane. Treba bo najprej kidati (da bomo sploh kam šli), pa imeti s sabo še kakšen pripomoček za ne-bodi-ga-treba cestne težave itd., itd. Nimam rada, če se ne morem popolnoma zanesti na druge in če stvari ne gredo po planih... :(

Ah, da, zanesljivost!
Ko sem v objavi Ujemi ritem govorila o 'Levjem kralju', sem delček prihranila za temo, ki jo omenjam danes. Nastopajoči v 'Levjem kralju' so namreč v številnih intervjujih govorili tudi o zanesljivosti. Kako se ves čas predstave zanašajo drug na drugega, in to do cm natančno. Vsak mora stati na točno določenem mestu ob točno določenem trenutku, drugače se drugi lahko poškodujejo. Njihove maske, kostumi so namreč marsikdaj cele konstrukcije, ki pa lahko povzročijo tudi resne poškodbe, če nastopajoči pade.
V tem videu se morda še bolje vidi koliko različnih 'konstrukcij' je v predstavi:



Pri delu z otroki se seveda srečujem še z drugo vrsto zanesljivosti. Z zanesljivostjo, ki jo od nas pričakujejo/potrebujejo otroci. Včasih se starši premalo zavedajo, da zanesljivost pomeni stabilnost, stabilnost pa otrok mora čutiti, da se počuti varnega in ljubljenega. Zanesljivost seveda pomeni tudi to, da tisto, kar rečemo, tudi drži! Otrok našo zanesljivost preizkuša, ker želi odkrivati meje, zato to, da mu na prvo prošnjo rečemo ne, potem pa po njegovem moledovanju in po petih minutah rečemo ja, ni tisto, kar koristi otroku. Pravzaprav mu s takim načinom pokažemo le to, da se na nas in na našo besedo ne more zanesti.
Pred leti sem delala z ekstremno apatično 8-letno deklico, ki ni bila vesel, poskočen otrok. Na nobeno stvar se ni odzvala, nobene besede ni jemala resno. Že npr. besede kot: 'čez pet minut greva v trgovino' niso v njej sprožile nobenega mehanizma, niti trzljaja. To je bila njena obramba, saj so ji njeni starši samo obljubljali, obljub pa nikoli izpolnili. Deklica se je zaščitila tako, da na besede ni več reagirala in se ni več zanašala na svoje starše.

Veliko ljudi meni, da je zanesljivost dolgočasna, da je predvidljiva. Toda, če dobro premislimo... Ali naše celice v telesu letijo kar vsaka po svoje? Ali naše oči enkrat gledajo, čez trideset minut pa vohajo?? Kaj pa vesolje - se zemlja vrti enkrat tako, čez pet minut pa v obratno smer? Ni čisto tako, a ne?


(fotografija iz enega od avstrijskih muzejev)

Zato se danes zahvaljujem vsem, ki so zanesljivi. Ki skušajo priti nekam ob dogovorjenem času,... ki tisto, kar rečejo, tudi naredijo,... ki s svojo zanesljivostjo nudijo varnost in okrilje drugim. Hvala, hvala, cenim vašo zanesljivost!

Za vas pa vprašanje št.6:
Kako pomembna se vam zdi zanesljivost? Skušate biti zanesljivi, ali pa vas bi zanesljivost preveč omejevala? Ali tudi od drugih pričakujete zanesljivost in kje se vam zdi zanesljivost najbolj pomembna?

Medtem ko boste razmišljali, se bom jaz odsankala in upam, da tudi uspešno prisankala nazaj z božičnega sejma v Zagrebu, kamor so me povabili organizatorji. Me prav zanima kateri moji izdelki bodo vzbudili največ pozornosti naših sosedov! Me že daje radovednost! Kar cel vikend bom tam in upam, da bom spoznala veliko novih ustvarjalcev.

Vsem tistim pa, ki ste mi pisali na mail in vam še nisem uspela odgovoriti, sporočam, da vam zagotovo pišem, ko bom spet nazaj! Tule naj se vam le na hitro lepo zahvalim, da ste se oglasili! Preeeesreeeeečnaaaaaa! :)

Imejte se lepo v beli snežni idili!


15. 12. 10

Ni besed...

...ki bi pomenile več kot besedica hvala.



Že čakate na novo objavo, novo vprašanje? Ste me kaj pogrešali, ker sem bila (pre)dolgo tiho?

Povem vam, tole objavljanje me je popolnoma iztirilo iz načrtovane poti. Nisem pričakovala tako odprtih odgovorov, globokih misli, poglabljanj v napisano, celo osebnih kontaktov po mailu. Vse skupaj sem si zamislila resnično bolj igrivo, lahkotno.

A sedaj sem čisto prevzeta nad vašimi odzivi! In vesela sem, da je ta igrarija postala tako osebna, topla in nas zbližala! Toliko energije se je nateklo k meni, da jo komaj še prenašam! - vznemirjenje, da ne morem spati, 'metuljčki' v trebuhu, smejoča duša... Le kako naj na vse to rečem le to malo, skromno besedico hvala?

Hvala, hvala, hvala, hvala, hvala... Ni dovolj! Ne pove dovolj!
Rada bi besedo, ki bi povedala, da sem hvaležna. Rada bi besedo, ki bi opisala občutke radosti, ker se mi je povrnilo upanje in vera, da so stvari mogoče. Rada bi besedo, ki bi vse toplo objela in vas zaščitila pred hudim. Rada bi besedo, ki bi bila več kot 'hvala'.

Moja prejšnja objava o željah in sanjah je zanetila iskrice, iskrice upanja! Oglasile so se osebe, ki želijo pomagati in mi vrnile upanje, da so tudi pri nas sanje mogoče. Res sem že skoraj začela verjeti tistim, ki so mi govorili, da pri nas pa ja 'to' ni mogoče, sedaj pa so se oglasile dobre duše, ki še imajo vero in moč za podporo in pomoč. Tega decembra zagotovo ne bom pozabila!! Ko bi le znala besedo, ki bi pomenila več kot besedica hvala!


No, sem se pa sedaj zaradi tega znašla v majcenih 'težavah'. Pripravljati (beri: ustvarjati) naj bi se namreč morala za sejem v Zagrebu, kamor grem čez vikend. Toda 'metuljčki' v želodcu, vznemirjenje, navdušenje, veselje, hvaležnost, radost in komuniciranje z ljudmi, ki mi želijo pomagati pri uresničevanju mojih želja za druge, mi ne dajo miru! Že prehitevam dogodke, že snujem načrte za 'akcijo', že se moje misli sučejo povsod drugod samo okrog ustvarjanja ne! Ojojojojoj!

Samo trije dnevi so minili, pa se je (moj) svet zasukal popolnoma drugače!
Resnično ni besed, ki bi lahko opisale te občutke!!

Tudi jaz si bom vaše želje in sanje zapisala. Ko bo prilika, bom tudi jaz storila vse, da jim pomagam k uresničitvi! Nekatere bodo potrebovale leta, druge so morda uresničljive prav kmalu... Sedaj vem, da so uresničljive, le na pot je treba z njimi - korak za korakom. In če stopamo skupaj, gre lažje!

Hvala, ker sanjate, hvala ker še upate in verjamete v boljši jutri!

Pa danes? Tudi danes imam vprašanje za vas. Vprašanje št.5:
Če bi se nekomu želeli zahvaliti in besedica hvala ne bi bila dovolj, kateri svoj (ustvarjeni) izdelek bi ji/mu podarili in zakaj? (lahko napišete tudi link do izdelka, če se ga da videti kje na netu).

Mislim na vas! Srečno!



13. 12. 10

Želje, sanje… in kaj pa, če je vse res?!

Še danes nosim v srcu to, kar me je pred leti naučilo moje bivanje v tujini. Tam, kjer so se mi uresničevale najbolj neverjetne sanje kar po tekočem traku. Tam, kjer sem notranje rasla in začela verjeti v 'čudeže'.
In tam sem spoznala, da je ključ le v pomoči, pomoči drugim, da uresničujejo svoje sanje.


(iz fotoalbuma - Once Upon a Time in America)

Bili so ljudje, ki so mi pomagali na ulici in mi podarili vstopnico, ki mi je spremenila tok življenja. Bili so ljudje drugačne rase, ki so me naučili ljubiti življenje in peti z dušo. Bili so ljudje, ki so storili več, kot bi od njih prosila in mi prvi objavili moja dela – iz čistega navdušenja. Bili so ljudje, ki so prisedli na klop in mi podarili risbo za srečo… In še in še…
Danes se zahvaljujem vsem za nesebično pomoč, razdajanje, ki je pomagalo k uresničevanju mojih sanj! To srečo želim razdajati naprej tudi jaz!


(iz fotoalbuma - Once Upon a Time in Denmark)

Od tedaj v sebi vedno nosim želje, sanje… - take, ki bi meni pomagale, da pomagam drugim.
Trenutno so to želje, za katere mi marsikdo govori, da niso uresničljive, a jaz vztrajam, upam, verjamem…:
  • imeti likovno terapijo za žrtve nasilja in jim čim bolj pomagati nazaj k svojemu bistvu.
  • dokončati knjigo o razgovorih za starše, vzgojitelje, učitelje in vse, ki delajo z ljudmi, da jim bo lažje pri delu, nato pa najti osebe, ki bodo knjigo želele
  • spoznati nekoga, ki bi mi podaril, z zaupanjem posodil ali kako drugače pomagal zbrati nekaj digitalnih fotoaparatov za delavnice fototerapije za socialno šibkejše osebe, s katerimi bi izvedla poseben projekt zanje in z njimi
  • imeti razstavo, ki ne bo samo razstava, temveč bo obiskovalce navdihnila k ustvarjanju in najti galerijo oz. prostor, kjer bodo to idejo podprli
  • najti osebo, ki bi mi pomagala z nekaj nasveti pri metodologiji za mojo specialistično nalogo
  • v Avstriji odkriti osebo, ki bi znala povedati kaj več o njihovem sistemu uporabe likovne terapije, dela z žrtvami nasilja ali o drugih podobnih programih (ali pa le najti prijazen kontakt iz Avstrije za začetek)
  • spoznati osebo, ki bi mi lahko pomagala pri ustvarjanju (oz. dokončanju) animiranega filma z otrokom, žrtvijo nasilja
To so trenutno moje največje želje, ki bi mi pomagale, da nato jaz uresničujem sanje drugih in delam tisto, v čimer sem dobra.

Vprašanje št.4 (pravila igranja najdete v prvi in drugi objavi):
Kakšne pa so vaše želje, sanje? Tiste, ki jih nimate zaradi vas, temveč zato, ker veste, da bodo pomagale – preko vas – drugim?
Napišite jih, pa če so še tako nemogoče, 'nerealistične', nenavadne! Pa čeprav vam vsi govorijo, da so preveč nore, da bi se uresničile! Lahko vam potrdim, da so se mi v tujini uresničile najbolj nore sanje, za katere se mi še danes zdi, kot da so bile to le čudovite sanje. Čas je, da jih ubesedimo!

Pravzaprav imam idejo!
Preberite moje in želje drugih v komentarjih – morda pa prav vi lahko kako pomagate (s predlogom, napotilom, rečete kakšno za nas pri prijatelju, ali pomagate celo vi osebno) k uresničitvi želja! Taka nesebična pomoč je briljantna in močna – nobena moja nagrada je ne more nadkriliti! To bi bilo nekaj najlepšega, kar bi si želela od te nagradne igre, od mojega bloga, od tega leta: vaše in moje veselje ob uresničitvi naših želja! Pomagajmo si in dokažimo, da sanje so resničnost!!

Prisluhnite najbolj skritim, najtišjim željam in jih zaupajte še nam! Hvala!

PS: Vaši iskreni komentarji, osebni maili in energija so me naravnost preplavili! Priznam, da takega odziva nisem pričakovala, niti sanjala! Moje veselje in hvaležnost sta nepopisna, zato bom kmalu o tem napisala še kaj več. Za vas!


10. 12. 10

Ujemi ritem...

... bi lahko rekla za današnjo objavo o zahvaljevanju. Govorila bom namreč o glasbi.

Je glasba in so ljudje, ki nam jemljejo energijo ali dajejo.
Včasih sem vlagala ogromno energije v ljudi, ki so samo jemali, jemali, jemali..., v upanju, da bomo prišli na isto valovno dolžino. Brezuspešno. V nekem trenutku sem sklenila, da bom vlagala energijo le še v tiste, ki prav tako vračajo (vlagajo) energijo nazaj, kar zame pomeni, da energija kroži. Ti jo podaš nekomu, on jo poda nazaj ali nekomu drugemu naprej, pa spet tisti poda naprej itd., itd.
Takega načela se držim sedaj povsod: od delavnic do bloga. So ljudje, ki pišejo bloge z nekim samovšečnim, samozadostnim tonom. Pričakujejo komentarje, sodelovanje, hvalo itd., oni pa ne čutijo potrebe, da bi to svojo energijo širili po drugih blogih, s svojimi komentarji ali kako drugače. Toda kolesa se poganjajo naprej le tako, če se vrtijo, a ne?
Zato sem resnično hvaležna vsem, ki se trudijo s komentarji, čeprav so v stiski s časom, čeprav se z napisanim mogoče ne strinjajo, čeprav... Zaradi vas se kolesje vrti naprej, tako na mojem kot na vašem blogu, ne glede na to zakaj pišete svoj blog. Hvala!

Podobno je pri glasbi. Ena nas poživlja, druga nas izžame. Glasbeni terapevti bi o tem lahko povedali še marsikaj.

Za današnji prispevek sem izbrala glasbo, ki mi daje energijo, me spravi v dobro voljo in je neverjetna inspiracija za likovno ustvarjanje.

Ko sem prvič v živo videla muzikal 'Levji kralj' (The Lion King musical), se nisem mogla načuditi inovativnosti in ustvarjalnosti Julie Taymor. Kaj vse lahko človek ustvari, če ima podporo pri izvedbi zamisli!! Preprosto ne moreš najti besed, ki bi opisale vse te vau in oh in sploh vzklike začudenja, presenečenja, fascinacije...

Vsakič, ko jo slišim, vsakič, ko vidim delčke muzikla, se naježim od navdušenja! Popolnoma prevzame vsa moja čustva, vse moje čute in mi da energijo, ki prekipeva od veselja.



Zakaj mi je všeč:
  • odlična glasba, predvsem tista, izpod rok Lebo M (večglasno, 'zborovsko' petje)
  • inovativni kostumi
  • mešanje različnih slogov (od senčnih lutk, lutk, lesenih dodatkov, oblačil, konstrukcij - ni da ni)
  • perfektni scenski učinki
  • igranje med publiko (glasba in igralci)
  • odlična igralska zasedba!

Ko se vse to združi, projekt prav poka od energije, dinamike, navdušenja!

Videla sem že kar nekaj muzikalov in vsi so me prevzeli, a ta je bil tudi iz likovnega vidika fantastičen, prav zato, ker je bilo vanj vključenih ogromno različnih likovnih izrazov. Morate ga videti, če ga še niste!

Že nekaj let je minilo, odkar sem si muzikal ogledala v živo, pa mi še vedno daje energijo in ustvarjalni zagon. In tako glasbo imam rada!

Vprašanje št.3 (pravila igranja so v prvi in drugi objavi):
Si radi poiščete energijo v glasbi (in kakšni)? Kaj pa pri ljudeh - se družite le s tistimi, ki vam dajejo energijo ali...?

Preživite vikend polni energije in prepustite se ustvarjalnemu zagonu! Uživajte!


8. 12. 10

Samo-umevno

Se kdaj sprašujete o rečeh, ki so samoumevne? No, danes so morda samoumevne, pred leti pa...



Jaz se rada igram z mislimi kot:
- kdo je ugotovil, da je kuhan krompir užiten, surov pa ne?
- kdo se je spomnil kotlička na vrvico za wc?
- kaj bi bilo, če ne bi imeli ure?
- zakaj so na semaforjih rdeča, rumena in zelena luč?...

Velikokrat se zahvalim za vse te ugodnosti, ki so mi dane. Ko mi ni treba razmišljati in izumljati novih stvari, novih tehnik, novih prijemov, temveč se le prepustim toku in jih tako rekoč dobim v naročje. Hvala raziskovalcem!

Vprašanje št.2 (pravila igranja najdete v prejšnjih objavah - tule in tule):
Ali tudi vas vsakič znova nekaj začudi - čeprav je za večino samoumevno, pa se vi znova in znova čudite, kako je prišlo na svet?


PS:
Šele na prvo vprašanje ste odgovarjale, pa so bili odgovori že tako zelo osebni, globoki, nekateri tudi vedri, predvsem pa zelo, zelo poučni, zato res hvala - že vidim, da se bom tudi letos od vas veliko naučila. Zlate ste!


6. 12. 10

Znanje ljudstva

Te dni pestujem v naročju težko, zajetno knjigo, v katero sem se naravnost zagledala! To je vsekakor knjiga, ki bi si jo želela imeti doma, na polici in na dosegu roke. Odkrivam zanimive besede, našo kulturo, preteklost, sedanjost, ljudi.



V tej knjigi sem odkrila besedo, ki jo že dolgo poznam, a nisem vedela, da ima tako čudovit pomen:
folklora = znanje ljudstva
Mar ni krasna? Kaj vse vam pride na misel, ko vam nekdo reče 'znanje ljudstva'?? Mar ni to ena neskooooončna misel??
Še veliko besed sem odkrila, ki so mi razširile obzorja, spodbudile domišljijo in me navdihnile za nove ideje, nova raziskovanja! Pravi preporod!!



Zato se tokrat zahvaljujem tistim, ki ohranjajo to znanje, ga širijo naprej, spodbujajo tisto, kar raste, gojijo, zalivajo, negujejo. To znanje ljudstva ni samoumevno, ne pade z neba... Služi za trden temelj rodovom, ki prihajajo za njimi in varen dom, ko nas je strah. Znanje ljudstva si zasluži več pozornosti in več spoštovanja, zato to objavo in zahvalo danes posvečam temu...
Hm, kakšna znanja, misli, besede puščam za sabo??

Vprašanje št.1:
za katero besedo, rek, misel, dejanje, običaj, ki vam je blizu pa ste vi hvaležni 'znanju ljudstva', da ni šlo v pozabo in da vas razveseljuje, krepi, varuje, tolaži? Morda narečna beseda, ki vas spravlja v smeh, običaj, ki vas gane do srca, modra misel, ki se prenaša iz roda v rod že vrsto let...?
Komaj čakam, da izvem še vaše 'zgodbe'! :)

*
Igramo se, ker je igra temelj ustvarjalnega procesa. Z vašim sodelovanjem si bom(o) širili obzorja, se kaj zanimivega naučili, vas/nas bolje spoznali, morda celo dobili kakšen navdih... Poleg tega pa si lahko prislužite nagradico, če boste pridno sodelovali ves december. (Pravila igre preberite v prejšnji objavi: tule).
Odgovore oziroma komentarje lahko za vse objave (do)pišete kadar koli v mesecu decembru, vse dokler se igranje ne bo zaključilo (o tem boste pravočasno obveščeni), saj vem, da je to mesec, ko veliko hitimo, veliko skrbimo in skoraj pozabimo na spokojnost, ki naj bi jo uživali za praznike.
Moje objave pa vas bodo spomnile prav to: da se boste poslušali, ozrli vase, za hip ustavili, zadihali... vsaj za minutko ali dve - da nam bo topleje pri srcu in da bomo stopili bliže.

Dobrodošli v Creatissimo igralnici! Lepo se bo igrati z vami! :)


4. 12. 10

Čas zahvaljevanja in čas obdarovanja...

Tudi letos se bomo igrali! Juuuupiiii!

Lani se je vse začelo s tole objavo in potem nadaljevalo ves december. Udeležence so nazadnje presenetile skrivnostne pošiljke s še bolj skrivnostnimi darili. Koliko jih je že bilo??



Kaj pa letos?

Tudi letos bo podobno, a vseeno tudi drugače.
Vsaka objava v decembru bo vsebovala nalogo, v kateri boste lahko sodelovali.
Pridno sodelovanje vam seveda lahko na koncu prinese nagrado. Tudi tokrat se še ne ve, koliko bo nagradic in kakšne bodo. Naj ostane skrivnost!
Več navodil v naslednjih objavah, danes vas le vprašam: ste za?

Če je odgovor: jaaaaaaaa!, potem vas čakajo tri, prav nič težke nalogice - takole, za ogrevanje:


  1. če boste sodelovali, si pripnite zgornjo sličico (gumbek) v vaš stranski stolpec na vašem blogu in jo povežite na tole objavo ali blog.
  2. povejte naprej (na blogu, facebooku, twitterju...) - kjer vam najbolj paše.
  3. vpišite se v moj vrtiljak blogov, če seveda menite, da naj hodim na obisk na vaš blog in da se ukvarjate s tem, kar bi zanimalo tudi mene in obiskovalce mojega bloga. (glej opombe)
Tretja naloga ne šteje za nagradico, saj je ta odločitev stvar vsakega posameznika - nič ne silim!
Prvi dve pa sta obvezni, da vas vključim v kreativno igrarijo.
Nič lažjega, a ne?! ;)


Veselim se že igranja z vami!



Opombe:
Hvala Tei za idejo, kako lepše predstaviti seznam blogov, vrednih ogleda.
Kot ste lahko opazili, sem zato odstranila seznam blogov, ki se je 'vrtel' na blogu v stranskem stolpcu. Pa nič skrbet: še vas spremljam preko bralnika in skušam biti na tekočem z vami!



Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...

Copyright...

Celotna vsebina bloga je avtorsko delo, zato je uporaba gradiva možna le s pisnim dovoljenjem avtorjev (pišite na creatissimo@gmail.com). Kršitve materialnih in moralnih avtorskih pravic ter nespoštovanje pogojev uporabe so kaznivi!