... bi lahko rekla za današnjo objavo o zahvaljevanju. Govorila bom namreč o glasbi.
Je glasba in so ljudje, ki nam jemljejo energijo ali dajejo.
Včasih sem vlagala ogromno energije v ljudi, ki so samo jemali, jemali, jemali..., v upanju, da bomo prišli na isto valovno dolžino. Brezuspešno. V nekem trenutku sem sklenila, da bom vlagala energijo le še v tiste, ki prav tako vračajo (vlagajo) energijo nazaj, kar zame pomeni, da energija kroži. Ti jo podaš nekomu, on jo poda nazaj ali nekomu drugemu naprej, pa spet tisti poda naprej itd., itd.
Takega načela se držim sedaj povsod: od delavnic do bloga. So ljudje, ki pišejo bloge z nekim samovšečnim, samozadostnim tonom. Pričakujejo komentarje, sodelovanje, hvalo itd., oni pa ne čutijo potrebe, da bi to svojo energijo širili po drugih blogih, s svojimi komentarji ali kako drugače. Toda kolesa se poganjajo naprej le tako, če se vrtijo, a ne?
Zato sem resnično hvaležna vsem, ki se trudijo s komentarji, čeprav so v stiski s časom, čeprav se z napisanim mogoče ne strinjajo, čeprav... Zaradi vas se kolesje vrti naprej, tako na mojem kot na vašem blogu, ne glede na to zakaj pišete svoj blog. Hvala!
Podobno je pri glasbi. Ena nas poživlja, druga nas izžame. Glasbeni terapevti bi o tem lahko povedali še marsikaj.
Za današnji prispevek sem izbrala glasbo, ki mi daje energijo, me spravi v dobro voljo in je neverjetna inspiracija za likovno ustvarjanje.
Ko sem prvič v živo videla muzikal 'Levji kralj' (The Lion King musical), se nisem mogla načuditi inovativnosti in ustvarjalnosti Julie Taymor. Kaj vse lahko človek ustvari, če ima podporo pri izvedbi zamisli!! Preprosto ne moreš najti besed, ki bi opisale vse te vau in oh in sploh vzklike začudenja, presenečenja, fascinacije...
Vsakič, ko jo slišim, vsakič, ko vidim delčke muzikla, se naježim od navdušenja! Popolnoma prevzame vsa moja čustva, vse moje čute in mi da energijo, ki prekipeva od veselja.
Zakaj mi je všeč:
Ko se vse to združi, projekt prav poka od energije, dinamike, navdušenja!
Videla sem že kar nekaj muzikalov in vsi so me prevzeli, a ta je bil tudi iz likovnega vidika fantastičen, prav zato, ker je bilo vanj vključenih ogromno različnih likovnih izrazov. Morate ga videti, če ga še niste!
Že nekaj let je minilo, odkar sem si muzikal ogledala v živo, pa mi še vedno daje energijo in ustvarjalni zagon. In tako glasbo imam rada!
Vprašanje št.3 (pravila igranja so v prvi in drugi objavi):
Si radi poiščete energijo v glasbi (in kakšni)? Kaj pa pri ljudeh - se družite le s tistimi, ki vam dajejo energijo ali...?
Preživite vikend polni energije in prepustite se ustvarjalnemu zagonu! Uživajte!
Je glasba in so ljudje, ki nam jemljejo energijo ali dajejo.
Včasih sem vlagala ogromno energije v ljudi, ki so samo jemali, jemali, jemali..., v upanju, da bomo prišli na isto valovno dolžino. Brezuspešno. V nekem trenutku sem sklenila, da bom vlagala energijo le še v tiste, ki prav tako vračajo (vlagajo) energijo nazaj, kar zame pomeni, da energija kroži. Ti jo podaš nekomu, on jo poda nazaj ali nekomu drugemu naprej, pa spet tisti poda naprej itd., itd.
Takega načela se držim sedaj povsod: od delavnic do bloga. So ljudje, ki pišejo bloge z nekim samovšečnim, samozadostnim tonom. Pričakujejo komentarje, sodelovanje, hvalo itd., oni pa ne čutijo potrebe, da bi to svojo energijo širili po drugih blogih, s svojimi komentarji ali kako drugače. Toda kolesa se poganjajo naprej le tako, če se vrtijo, a ne?
Zato sem resnično hvaležna vsem, ki se trudijo s komentarji, čeprav so v stiski s časom, čeprav se z napisanim mogoče ne strinjajo, čeprav... Zaradi vas se kolesje vrti naprej, tako na mojem kot na vašem blogu, ne glede na to zakaj pišete svoj blog. Hvala!
Podobno je pri glasbi. Ena nas poživlja, druga nas izžame. Glasbeni terapevti bi o tem lahko povedali še marsikaj.
Za današnji prispevek sem izbrala glasbo, ki mi daje energijo, me spravi v dobro voljo in je neverjetna inspiracija za likovno ustvarjanje.
Ko sem prvič v živo videla muzikal 'Levji kralj' (The Lion King musical), se nisem mogla načuditi inovativnosti in ustvarjalnosti Julie Taymor. Kaj vse lahko človek ustvari, če ima podporo pri izvedbi zamisli!! Preprosto ne moreš najti besed, ki bi opisale vse te vau in oh in sploh vzklike začudenja, presenečenja, fascinacije...
Vsakič, ko jo slišim, vsakič, ko vidim delčke muzikla, se naježim od navdušenja! Popolnoma prevzame vsa moja čustva, vse moje čute in mi da energijo, ki prekipeva od veselja.
Zakaj mi je všeč:
- odlična glasba, predvsem tista, izpod rok Lebo M (večglasno, 'zborovsko' petje)
- inovativni kostumi
- mešanje različnih slogov (od senčnih lutk, lutk, lesenih dodatkov, oblačil, konstrukcij - ni da ni)
- perfektni scenski učinki
- igranje med publiko (glasba in igralci)
- odlična igralska zasedba!
Ko se vse to združi, projekt prav poka od energije, dinamike, navdušenja!
Videla sem že kar nekaj muzikalov in vsi so me prevzeli, a ta je bil tudi iz likovnega vidika fantastičen, prav zato, ker je bilo vanj vključenih ogromno različnih likovnih izrazov. Morate ga videti, če ga še niste!
Že nekaj let je minilo, odkar sem si muzikal ogledala v živo, pa mi še vedno daje energijo in ustvarjalni zagon. In tako glasbo imam rada!
Vprašanje št.3 (pravila igranja so v prvi in drugi objavi):
Si radi poiščete energijo v glasbi (in kakšni)? Kaj pa pri ljudeh - se družite le s tistimi, ki vam dajejo energijo ali...?
Preživite vikend polni energije in prepustite se ustvarjalnemu zagonu! Uživajte!
Objave
16 komentarjev:
Hvala za tako lep zapis... jaz imam rada glasbo in tidi energijo mi da.Včasih ob ustvarjanju in kakšni plesni glasbi kar malo zaplešem.Včasih imam rada kakšno umirjeno, rada imam Gibonnija in njegove pesmi, rada imam vso tisto "staro" glasbo, in neverjetno kakšni občutki me prežemajo..točno se spomnim, da smo jo poslušali v študentu na tistih tujih radijskih postajah, kjer so vrteli glasbo vso noč. In še zdaj mi gre ob kakšnem komadu na jok, oz. imam en tak tesnoben občutek; ob kakšnem drugem pa ravno obratno. Še zdaj znam skoraj vsa besedila, ki smo jih prepeval iv osnovnošolskem zboru ( pa je že kar 25 let od tega).
Kako je z ljudmi? Podobno kot pri tebi, daješ, daješ pa nič ne prejemaš - to je preteklost, zdaj sem samo s tistimi, kjer energija kroži in tudi če se človek ne vidi nekaj časa, se ob srečanju spet nazaj ujame v energijske valove. Malo jih je, a dovolj, da kroženje ne preneha!
Ooo, tukaj bi se pa lahko razpisala:))) Brez glasbe mi ustvarjati ni, tako gre pri meni. Enostavno ne zdržim v tišini. Tišina me ne stimulira, mi ne daje energije, me ne inspirira. Razen, če si zmišljujem pravljice in zgodbice. Takrat je nujna.
Glasba je odvisna od razpoloženja.
O pretoku energije med ljudmi, pa se popolnoma strinjam s tabo in se podpišem pod izkušnje jemaje, jemanje, jemanje...Bila sem vsak dan bolj brez volje, neznansko utrujena in brez kakršnega koli navdiha. Potrebovala sem celo šolsko leto, da sem odkrila, kje je težava.
Uf, tale muzikal bi pa res rada videla. Že samo ti dve minuti in pol te napolnita z veseljem in radovednostjo, energijo in elanom.
Glasba je resnično element, ki ti da točno tisto, kar v določenem trenutku potrebuješ. Le najti je potrebno pravo noto. Čeprav imam rada tudi tišino. Preden sem začela delati, sem se vedno čudila mami, ki je tudi učiteljica, zakaj ugaša radio, sedaj, ga ugašam tudi jaz. Potrebujem tišino. Vsaj kakšno uro na dan. Od takrat, ko končam z delom in do takrat, ko prideta domov še dekleti.
Sicer pa imam rada ljudsko glasbo oz. predelave ljudske glasbe. Brina Vogelnik je enkratna, potem pa vse irske pesmi, skandinavski ženski glasovi, zgoščenke Putumayo so odlične.
Ljudje... oh, ljudje in energija. Zaekrat je še tako, da poskušam tiste, ki energijo jemljejo, odmisliti in jim je posvečati pozornosti. Če je skupina velika to še gre, če je manjša, je problem. Ena na ena pa se jim poskušam izogniti ali pa jih s svojim čvekanjem preglasim in potem odbrzim stran. Se mi zdi, da če čvekam, ne izgubljam energije, če pa začnem govoriti o svojih idejah, jim pomagati ali kaj takega, sem pa kot cunja ko je enkrat konec pogovora.
Imama eno zelo veliko izkušnjo z osebo, ki sem ji dolgo časa stala ob strani zaradi njene težke situacije. In prav to mi je preprečevalo, da bi kmalu odkrila, da mi ta oseba pije vso energijo, lahko bi rekla, da sem gledala kako odteka. Grozno, če zdaj pomislim nazaj. Šele v trenutko, ko sem se začela tega zavedati sem hkrati tudi spoznala, da živi ta oseba v tako nesrečnem krogotoku ravno zaradi tega, ker je takšna kot je. Spremeniti je nisem mogla, pomagati pa tudi ne. Zato sem se umaknila in od takrat naprej se na daleč izogibam takih ljudi. Energijo pa le naj kroži :)
Tale posnetek je fantastičen in kostumi so res neverjetni. Če bom le imela priložnost, si bom ta muzikal ogledala.
Kar se glasbe tiče pa enostavno poslušam vse, kar mi je všeč. Včasih so to bolj divji ritmi, pri kakšnem pospravljanju, drugič bolj umirjeni, tudi samo instrumentalna glasba. Tretjič pa kakšna slovenska, da si veselo zapojem zraven, predvsem v avtu. Tudi pri ustvarjanju potrebujem glasbo. Nisem pa tip, ki bi jo potrebovala pri vsakem koraku in ne maram preveč raznih mp3-jev in slušalk, razen na morju. Po cesti pa rajši grem z odprtimi ušesi in očmi in opazujem okolico ali korakam s svojimi mislimi.
Obožujem glasbo, včasih me pripravi celo do solz in takšno imam najraje! Daje mi moč... moč, da ustvarjam, moč, da včasih pozabim...
"Energy eaterji" pa so mi pošteno načeli živce, še celo odpoved sem dala (delno) zaradi njih. Nato pa sem nekega lepegna dne spoznala, da je težava v njih in ne meni in od takrat se trudim, da njihovega negativizma ne jemljem več tako osebno in se jim najraje izognem, če se le da. Je težko, priznam. Če se sami niso pripravljeni spremeniti, jim ostali žal ne moremo pomagati. Življenjska resnica je, da veliko več dobiš, če daješ kot pa če jemlješ!
PS Še nekaj ti moram povedati: tvojo objavo sem prebrala tik preden sem šla po Teja v šolo. Čudovit dan je zunaj, sonce se zimsko blešči in veter zavija. Polna energije, ki si mi jo dala tudi ti s svojo objavo, sem razmišljala, da vsakič z nestrpnostjo pričakujem, katero temo nam boš dala za glodati! Res spodbudiš, kotičke mojih možgan, da premlevajo in premlevajo! Hvala!
Spet odlična objava, zelo rada se ustavim na tvojem blogu in preberem, včasih pridem pokukat, tudi, če ni nove objave, da slučajno ne bi kaj zamudila;:)
Jaz sem človek, ki veliko premišljuje, in to delam v tišini, včasih kot otrok sem se usedla sredi travnika, opazovala gozd, poslušala ptičje petje in preprosto uživala, zdaj ob treh otrocih je to skoraj neizvedljivo, zato doma redko poslušam glasbo...takrat, ko potrebujem več energije (npr.pospravljanje in podobno) potrebujem živahno gasbo, ki me kar dvigne. Všeč so mi pa tudi kakšne meditativne, sprostitvene....
Ljdje pa...so različni...na različne načine dajejo in jemljejo, s tistimi ob katerih se ne počutim dobro se enostavno ne družim,tisti drugi, ki tudi vračajo so mi pa zelo, zelo pomembni.
Res je. What goes around comes around. :) Vedno sem verjela v karmo, zato se vedno trudim, da se obnašam do ljudi tako, kot sama pričakujem, da se drugi obnašajo do mene. Vem, zlajnane besede, ampak so še kako resnične. Brez muzike mi pa živeti ni. :)) Sem ena tistih, ki jih vidiš v avtu z radiem do fula, ki se dere na ves glas. :)) Prav tako imam glasbo v ozadju, ko delam, berem, pospravljam, karkoli. Tišino je težko poslušati, razen ko sem se morala učiti za izpite. :))
Fantastičan post, uživala sam čitajući ga!
Slažem se, muzika je jako bitna u životu samo je treba znati slušati.
Pusa i ugodan vikend.
Hvala za Levjega kralja ... me je dvignil. Koliko energije in kakšni kostumi. Neverjetno.
Se strinjam, glasba je energija.
obožujem glasbo različnih zvrsti, odvisno od razpoloženja.
Ob glasbi se sproščajo različne energije in napetosti v nas ... in verjetno iz tega izhaja pregovor "Kdor poje slabo ne misli"
Kakšne "moje" teme. Glasba je zame ena tistih stvari, brez katerih preprosto ne morem. Če ti povem, da so mi ortopedi zaradi hrbtenice že v srednji šoli praktično prepovedali igrati violino in to, da še vedno igram v amaterskem simfoničnem orkestru, sem že kar glasna, ne? Letos se za na vrh spoprijemam še z violo (drugi glasbeni ključ, 30+ let navade je TEŽKO spremeniti!). Celo glasbo torej vsakodnevno jemljem, a jo tudi dajem, jo vračam, da kroži :)
Kar se energije tiče ... ko sem ugotovila, da se mi ni "treba" ukvarjati z ljudmi, ki energijo samo jemljejo, sem si rekla, da sem odrasla. Seveda še vedno pridem v situacijo, ko nekdo potrebuje velike količine, ki jih ne bo mogel spustiti od sebe določen čas, ampak v takem primeru se pač zaščitim in dam, kolikor zmorem.
Glasba je lažji del vprašanja. Če bi se znova rodila, bi si želala biti plesalka (če že ne bi bila nekje v novinarskih vodah) za vedno ali vselej ujeta v ritme, ki donijo in odzvanjajo, napolnjujejo prostor, dušo... Pred leti, ko sta bili moji hčeri najstnici in smo dobili nove sosede, ju je le ta enkrat prijazno opomnila, kaj tako na glas"nabijata" vse te zvoke, ki ne gredo v ušesa. Zardeli sta in ji razložili, da to se mora pa z mami zmenit. Začudenje je bilo popolno in še do dan danes je ostala tako kot je bilo.
Ljudje pa... z vsemi se družim. Tudi tistimi, ki pijejo kri. Takšna pač sem in niti ne vem dobro, če bi to sploh mogla spremeniti, pa čeprav je strašno utrujajoče in včasih boleče. Nekako je to mogoče moje poslanstvo, že od nekdaj. V celem moje dolgem življenju sem bila sposobna prekiniti pretoke zgolj z eno samo osebo, ker sem preprosto začutila, da bo popila čisto vse ...do zadnje kapljice, ni bila zgolj pijavka, ampak vampir. Je pa res, da imamo velikokrat v življenju možnosti, da se določenim negativnim vibracijam, ki jih lahko prepoznamo, izognemo v velikem loku in se nam tako z vsem tem sploh ni potrebno srečevati.
Ko sem prebrala naslov, sem takoj začela prepevat tole:
Parni valjak - Uhvati ritam
Potem sem brala naprej in razmišljala, kako res je vse, kar piše. In kako so mjuzikli zakon. Kako mi je še vedno všeč film Moje pesmi, moje sanje (Do a deer a female deer, re a drop of golden sun ... priporočam tole izvedbo: Glavna postaja Antwerpen) ali pa kako bi bilo nujno treba v London pogledat kakšen dober mjuzikl.
In navsezadnje sem hotela povedat, da je zame glasba od nekdaj vir energije. Resda, odkar delam v šoli doma pogosto paše tudi tišina, ampak ko je imam zadosti, ne grem gledat TV, ampak raje poslušat dobro glasbo. Zadnje dni imam v avtu CD Alenke Godec in se pred in po službi polnim z energijo z njenimi pesmimi. Npr. Mesto sanj. Ali pa kaj drugega od Alenke. Ali od Perpetuum Jazzile. Ali karkoli, kjer lahko zraven pojem in najverjetneje zgledam čudno, pa se ne sekiram. Glavno, da iz avta stopim dobre volje, polna energije, pripravljena na razno razne prijazne in manj prijazne "bitke". :)
Obožujem glasbo, rada jo poslušam glasno in rada poslušam nežne žametne tone z besedili, ki imajo nek smisel in, ki me ponesejo v neko zasanjanost, ki mi da moć za ustvarjanje in sproščanje. Ja glasba je moj spremljevalec in je ne dam... Kar pa se tiče druženja z okolico. Včasih sem se spraševala le kaj je na meni, da se tolikokrat znajdem v situaciji, ko tolažim, poslušam, dajem... ampak mi ni težko. Pravim da vsaka stvar ima svoj namen in rada pomagam kjer lahko. Rada pomagam dokler vidim, da je potrebno in gre v pravo smer, torej kroži. Ko mi zmanjka energije, ko se krog prekine, ..ja takrat je potrebno preusmeriti,..
Ne, glasba zame ni nuja.
Rada jo sicer poslušam, v avtu npr., včasih si na računalniku zavrtim kakšen meni dober komad, si zraven zapojem, ampak radia nimam prižganega. Vse raje delam v tišini :-))
Ljudje; glede njih nisem zbirčna in se družim tudi s tistimi, ki zame nimajo posebne odbijajoče energije, ker vem, da so vseeno dobri ljudje.
Vsak zase je nekaj posebnega!
Ojla Creatissimo,
zanimivo razmišljanje o dajanju in prejmanju. Nisem sicer sigurna, kako bi "zaokrožila" svoje razmišljanje na to temo. Konec koncev, naše delovanje, naše odnose določa še vse kaj drugega kot samo vprašanji "kaj sem v to vložil" in "kaj sem od tega dobil". Vsekakor razumem izhodišče, da človek ne more vedno samo dajati in moj dragi parim posameznikom pravi vampirji, ker mu baje posrkajo vso energijo. H krati pa si tudi slučajno ne delam utvar, da sem z eno žlico pojedla pamet sveta. Včasih niti ne vem kaj je dobro zame, kaj jaz hočem, kaj šele da bi vedela kaj je dobro za druge, kako bi drugi morali misliti in delovati.
Ti pa lahko povem recimo moj konkreten primer.
Rada berem tvoje objave in bi z veseljem sodelovala v tvojih izzivih. Ampak ne sodelujem. Pa ne zato ker se mi ne da,oz. se mi ne zdi vredno, ampak enostavno, zato ker ne znam. Sem res čisto frišna blogerka in razna navodila v smislu "prilepi gumbek, dodaj povzavo do te objave" mi čisto nič ne pomagajo. Ampak se ne dam. Bom ugotovila z lepa ali z grda. Pa čeprav me je malo sram priznati vse to, sem delila z vami. Hehehe.
Aha, še to. Glasba je definitivno vklučena v proces mojega ustvarjanja. Si ne predstavljam sveta brez glasbe, tako kot si ga ne predstavljam brez barv, vonjev, okusov,.... Zanimivo je to, da včasih zmore samo glasba pričarati vse prej našteto. Enkrat mi je en krasen umetnik rekel: "Poslušaj z očmi in glej z ušesi!" Hehehe, nori umetniki ;)
Da li tražim energiju u glazbi? Itekako. I kada shvatim da sam bezvoljna, umorna, nešto mi se ne da raditi, uključim neku veselu, prštavu muziku, navijem na glasno i krenem se pokretati u ritmu i osjećam kako se energija budi, kreće polako i navali svom svojom snagom....i više nisam nimalo bezvoljna, umorna ili tako nešto, naprotiv, puna sam energije koju je glazba pokrenula u meni.
Nažalost nisam okružena samo s ljudima koji i daju i primaju, ima tu i onih koji samo piju energiju iz mene, a ništa zauzvrat ne daju.
Objavite komentar