Creatissimo blog in English:

Dobrodošli...

... na CREATISSIMO blogu ..., mestu za ustvarjanje in o ustvarjanju! Ste (ali bi radi bili) kreativni? Pridružite se nam in delite z nami vašo ustvarjalnost, misli, želje, trike, ideje itd. Osredotočili se bomo na kreativni proces, zato ne skrbite, če 'niste talentirani' (kmalu boste videli, da ste!!).
Zaželjeno so-delovanje, zato: pridružite se čim prej!

!!PS: ustvarjajte si dneve po svoji meri! Srečno!!

Do you want to read MY BLOG IN ENGLISH? Don't translate! - Go here!

6. 12. 10

Znanje ljudstva

Te dni pestujem v naročju težko, zajetno knjigo, v katero sem se naravnost zagledala! To je vsekakor knjiga, ki bi si jo želela imeti doma, na polici in na dosegu roke. Odkrivam zanimive besede, našo kulturo, preteklost, sedanjost, ljudi.



V tej knjigi sem odkrila besedo, ki jo že dolgo poznam, a nisem vedela, da ima tako čudovit pomen:
folklora = znanje ljudstva
Mar ni krasna? Kaj vse vam pride na misel, ko vam nekdo reče 'znanje ljudstva'?? Mar ni to ena neskooooončna misel??
Še veliko besed sem odkrila, ki so mi razširile obzorja, spodbudile domišljijo in me navdihnile za nove ideje, nova raziskovanja! Pravi preporod!!



Zato se tokrat zahvaljujem tistim, ki ohranjajo to znanje, ga širijo naprej, spodbujajo tisto, kar raste, gojijo, zalivajo, negujejo. To znanje ljudstva ni samoumevno, ne pade z neba... Služi za trden temelj rodovom, ki prihajajo za njimi in varen dom, ko nas je strah. Znanje ljudstva si zasluži več pozornosti in več spoštovanja, zato to objavo in zahvalo danes posvečam temu...
Hm, kakšna znanja, misli, besede puščam za sabo??

Vprašanje št.1:
za katero besedo, rek, misel, dejanje, običaj, ki vam je blizu pa ste vi hvaležni 'znanju ljudstva', da ni šlo v pozabo in da vas razveseljuje, krepi, varuje, tolaži? Morda narečna beseda, ki vas spravlja v smeh, običaj, ki vas gane do srca, modra misel, ki se prenaša iz roda v rod že vrsto let...?
Komaj čakam, da izvem še vaše 'zgodbe'! :)

*
Igramo se, ker je igra temelj ustvarjalnega procesa. Z vašim sodelovanjem si bom(o) širili obzorja, se kaj zanimivega naučili, vas/nas bolje spoznali, morda celo dobili kakšen navdih... Poleg tega pa si lahko prislužite nagradico, če boste pridno sodelovali ves december. (Pravila igre preberite v prejšnji objavi: tule).
Odgovore oziroma komentarje lahko za vse objave (do)pišete kadar koli v mesecu decembru, vse dokler se igranje ne bo zaključilo (o tem boste pravočasno obveščeni), saj vem, da je to mesec, ko veliko hitimo, veliko skrbimo in skoraj pozabimo na spokojnost, ki naj bi jo uživali za praznike.
Moje objave pa vas bodo spomnile prav to: da se boste poslušali, ozrli vase, za hip ustavili, zadihali... vsaj za minutko ali dve - da nam bo topleje pri srcu in da bomo stopili bliže.

Dobrodošli v Creatissimo igralnici! Lepo se bo igrati z vami! :)


14 komentarjev:

Snežinka pravi ...

Spet sem prva:) Naj se ti zahvalim za to vprašanje, si spodbudila mojo domišljijo in možgančke in sem dobila novo idejo za objavo:) Pa še, ko sem začčela razmišljat o odgovoru, sem se spomnila marsikakšne stvari. No, jaz sem zelo, zelo hvaležna za tole: v nekem življenjskem obdobju (točno 10 let nazaj)sem ddoživela velik preobrat, trdna tla pod nogami so se zamajala, vse je bilo novo,prvič,polna strahu sem se prebijala iz ene do druge izkušnje (takrat se mogoče niti nisem dobro zavedala kaj se dogaja), no in potem mi je mami dala besedilo z naslovom Najdaljša pot se začne z enim samim korakom, katero me je navdušilo, nalepila sem si ga na omaro in vsak dan brala, bilo mi je v veliko oporo (in to je tudi bilo moje prvo pozitivno besedilo, ki sem ga prebrala). Torej jaz sem hvaležna za vse napisane besede, ki pomagajo ljudem v vseh preizkušnjah in iz lastnih izkušenj vem, da pomagajo.
Hvala še enkrat, ker si me spomnila na to:)

Vladuška pravi ...

Sem zelo vesela, da si vse to zapisala, kajti nisem vedela, kaj pravzaprav pomeni folklora. In čeprav večina dobi pred oči ženske in moške oblečene v narodno nošo, ki plešejo, pa to razkrije mnogo, mnogo več. Znanje ljudstva, resnično pravo bogastvo. Se mi zdi, da to vse bolj izumira, tudi zaradi izgube vrednot. Resnično škoda. Kajti znanje ljudstva je ogromno in je včasih pomenilo tudi celotno preživetje. Teško bi se spomnila posebej nečesa, kar mi je bilo predano, mislim pa, da je bilo toliko drobnih stvari, ki me delajo to kar sem. Najbolje bi to povedala s tem, da bi rekla, da sem mozaik ljudskega znanja, ki sem ga prejela od svojih staršev in sorodnikov. Imam pač to čast, da imam kar nekaj sorodnikov na deželi, kjer še vedno vlada stara dobra kmečka pamet, ki je velikokrat nenadkriljiva in nekaj tega sem uspela podedovati tudi jaz. To me zelo veseli.

Škorčica pravi ...

O, to knjigo imam pa tudi jaz, saj sem rada založena s knjigami, ki opisujejo našo zgodovino in ljudske modrosti.

S takim zaledjem si lahko s tistim kar smo (vsak posebej) tukaj in zdaj, z našo domišljijo in mislijo, oblikujemo svojo priohodnost.

Na vprašanje, za kaj sem hvaležna "znanju ljudstva", bi odgovorila takole:
kljub dobrim stvarem, ki jih prinaša napredek tudi pri orodjih, ki jih potrebujemo za ustvarjanje, se velikokrat izkaže za najboljše tisto staro, preverjeno že pri naših starših.

Andreja pravi ...

Tudi zame so knjige zaklad in imam obdobja, ko jih nekontrolirano kopičim in si mislim, ko bo čas se jih lotim... res je da se to dogaja počasi, ampak knjige niso nikoli stran vržen denar, pravimo v naši družini.
Name je zelo vplival stavek "Vsaka stvar je za nekaj dobra" in res je. Se mi zdi da bi vsi lažje in mirneje krmarili skozi življenje, če bi v stvareh in dogodkih vedno poskušali najti nekaj dobrega. Jaz pravim, da je bistvo očem skrito in pogosto to res ugotovimo, samo malce je potrebno pobrskati,..

Asyyka pravi ...

Pa si mi dala za razmišljati... kaj beseda sama po sebi pomeni, vem. Vem iz razloga, ker mi je prababica velikokrat govorila o tem. In moram priznati, da je bila moja prababica načitana ženska in ona mi je podala marsikatero "znanje ljudstva". Eno izmed njih mi je bilo podano, ko sva s sestrčno bili še mali deklici (10 in 8 let) takrat nama je pripovedovala neko zgodbico, katere se danes pravzaprav sploh ne spomnim več, spomin pa se, da je zaključila z mislijo: zato vedno stopaj v svet z malimi koraki, korak za korakom.. leva noga pred desno...

Ta misel me vedno doleti, kadar se v kakšno stvar preveč zaletim. Sama sem namreč zaletava po duši in želim vse "na takoj". Te besede pa me zaustavijo, da začnem zajemati sapo in pogledam z jasnejšo sliko kaj točno trenutek zahteva od mene. In s to mislijo konec koncev ob meni živi tudi delček nje.

Anja pravi ...

Heh, ko sem bila nazadnje v knjižnici, sem domov pritovorila kup etnoloških knjig in sedaj podaljšujem njihovo izposojo, ker jih enostavno ne morem vrnit.
Brskam in berem in uživam.
Trenutno sem zatopljena v Slovenske šege ob božiču in novem letu, trije božiči, simbolika kruha, koledaovanje, napovedovanje vremena, čarobne rastline....... najbolj pa sem vesela, da med nami še vedno živijo čarobna bitja, sicer se pozimi okoli podijo bolj strašljiva bitja, kot so divja jaga, gozdni možje, Pehta... ampak ko bo malo topleje, pridejo tudi dobra, do takrat pa ne smemo pozabiti na čar zimzelenega rastlinja. 'Vsako zimzeleno drevo ima svojo govorico in svoje pripovedi, ki jih je naše ljudstvo dolga stoletja prenašalo iz roda v rod.'


Sedaj pa šibam pripopat gumb na blog in povedat naprej, da se tukaj spet nekaj fajnga dogaja!!!

Maja pravi ...

"Gliha v kup štriha" je tudi eno izmed ljudskih rekel, ki vedno drži. To mi je padlo na pamet ob tem, ko sem prebirala komentarje: vse smo zbirateljice knjig. Ne vem, če me katero darilo bolj razveseli kot knjiga, ki skriva v sebi neprecenljivo bogastvo.
Sicer pa sem najbolj hvaležna babici, pri kateri sem preživela prvo desetletje svojega življenja, za vse ljudske pesmi, ki jih je s čudovitim glasom prepevala ob tem, ko je kuhala kosilo. Poleg vsega mi je predala tudi tole sporočilo: Pokonci nosi glavo prazen klas. Ga ni življenjskega obdobja, ko se ne bi izkazalo za še kako resnično! Tolikokrat me je tudi obvarovalo pred tem, da nisem stvari vzela osebno in se zaradi njih sekirala, ampak sem si preprosto zamrmrala: pokonci nosi glavo prazen klas. Ljudje, ki so bogati po duši, jim tega ni treba oznanjati s prevelikimi besedami!

PS
Hvala za uvod v čudovito razmišljanje!

K pravi ...

Veliko lepih misli se je že nabralo, odkar sem včeraj odprla tole stran, da bom vpisala svoj komentar, ko bom našla par minut časa. Da jih ne bom ponavljala, vam podarjam eno narečno besedo iz vipavske doline, ki me vedno znova nasmeje: kandrega. Izgovarja se kndrjexa - s tistim x-om narečjeslovci zapisujemo goriški grleni g ali zveneči h, kakorkoli mu že hočete reči. Uganete pomen ali vam ga raje povem?


To je stol.

Barbi pravi ...

Lajdlc ... to me vedno znova nasmeji ... ko sem bila še majhna, me je stara mama, ki živi na vasi poslala nekaj iskat v "lajdlc". Seveda sem hitro stekla po stopnicah, potem pa obstala v hodniku, ker nisem imela pojma, kam naj se obrnem in kaj to "lajdlc" sploh je. :) Pa mi je bilo nerodno povedat, da ne razumem in sem raje rekla, da nisem našla. :) Potem je šla ona iskat in sem ji sledila ter dobila "znanje ljudstva", da bi mogla pogledat v predal. :)

Andreja pravi ...
Avtor je odstranil ta komentar.
Andreja pravi ...

Že si nam zadala drugo nalogo, jaz pa še prve nisem opravila :-))
Ne vem točno o čem bi pisala, sem se pa ta trenutek spomnila na stare običaje. Ja, zelo sem hvaležna ker sem zrasla na vasi, na kmetiji, ki je danes ni več. Pred letom dni so jo starši opustili, ker ni računice s tako majhno kmetijo kot je naša. Smo tri hčerke, ki so šle vsaka svojo pot in ni nobena pripravljena to nadaljevati.
Ni pa to dobro z vidika običaja, kajti naši otroci tega ne bodo deležni, pa bi bilo dobro v tem današnjem času. Pozitivno je živeti na vasi. Tudi vzgojene smo bile bolj na "trdo". Doživele smo veliko več življenskih stvari, ki jih v mestu nikoli nebi. In bilo je lepo, med živalimi, v naravi, ..
Nekaj je dobro, da sem ostala tu doma, na vasi, da živim v miru, naravi, ...

HRANDICA pravi ...

Ko vsi razmišljajo o božičnih običajih, se jaz spomnim velikonočnega. Prababica je vedno skrivala majhna velikonočna presenečenja za otroke v votla drevesna lubja. To je bil pravi užitek za nas najmlajše. Tudi kasneje, ko sem odrasla, sem še vedno iskala po drevesnih duplih, kaj je skril zajček in z nasmehom sem se spominjala babičinih besed.

hali pravi ...

Jaz se spomnim, kako sem vsake počitnice preživljala pri starih starših. Cel mesec stran od doma, daleč stran, v času, ko ni bilo niti navadnega telefona v vsaki hiši.Če sem želela govoriti s starši, me je stara mama posadila na kolo in me odpeljala v eno tovarno, od koder sva poklicali starše. Spomnim se, kako sem opravljala vsa drobna dela na kmetiji, od hranjena zajcev, kokoši, kako smo pobirali tobak, kako so ga odrasli dajali sušiti, otroci pa smo se preganjali tam okrog, ali pa, vsi nagrmadeni na enem kavču, gledali televizijo.In potem me je zvečer stara mala "štuporamo" odnesla domov.Spomnim se pisem, ki nam jih je pisala, še zdaj imam pred očmi to njeno pisavo. Zdaj pisem skoraj ne pišemo več, žalostno tudi pisati skoraj ne znamo več ...

Bubamara pravi ...

Doba je zime i raznih prehlada i viroza, zato sam zahvalna za sve narodne, bakine recepte koji pomažu bez kemije, pogotovo za djecu, npr. narezanog luka pored jastuka za smirivanje kašlja, a koji su se prenosili usmeno u davna vremena, pa ih je netko kasnije zapisao.

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...

Copyright...

Celotna vsebina bloga je avtorsko delo, zato je uporaba gradiva možna le s pisnim dovoljenjem avtorjev (pišite na creatissimo@gmail.com). Kršitve materialnih in moralnih avtorskih pravic ter nespoštovanje pogojev uporabe so kaznivi!