Lep pozdrav v nov zimski dan! Ker odhajam na sejem v Zagreb, mi je tale sneg pošteno zmešal plane. Treba bo najprej kidati (da bomo sploh kam šli), pa imeti s sabo še kakšen pripomoček za ne-bodi-ga-treba cestne težave itd., itd. Nimam rada, če se ne morem popolnoma zanesti na druge in če stvari ne gredo po planih... :(
Ah, da, zanesljivost!
Ko sem v objavi Ujemi ritem govorila o 'Levjem kralju', sem delček prihranila za temo, ki jo omenjam danes. Nastopajoči v 'Levjem kralju' so namreč v številnih intervjujih govorili tudi o zanesljivosti. Kako se ves čas predstave zanašajo drug na drugega, in to do cm natančno. Vsak mora stati na točno določenem mestu ob točno določenem trenutku, drugače se drugi lahko poškodujejo. Njihove maske, kostumi so namreč marsikdaj cele konstrukcije, ki pa lahko povzročijo tudi resne poškodbe, če nastopajoči pade.
V tem videu se morda še bolje vidi koliko različnih 'konstrukcij' je v predstavi:
Pri delu z otroki se seveda srečujem še z drugo vrsto zanesljivosti. Z zanesljivostjo, ki jo od nas pričakujejo/potrebujejo otroci. Včasih se starši premalo zavedajo, da zanesljivost pomeni stabilnost, stabilnost pa otrok mora čutiti, da se počuti varnega in ljubljenega. Zanesljivost seveda pomeni tudi to, da tisto, kar rečemo, tudi drži! Otrok našo zanesljivost preizkuša, ker želi odkrivati meje, zato to, da mu na prvo prošnjo rečemo ne, potem pa po njegovem moledovanju in po petih minutah rečemo ja, ni tisto, kar koristi otroku. Pravzaprav mu s takim načinom pokažemo le to, da se na nas in na našo besedo ne more zanesti.
Pred leti sem delala z ekstremno apatično 8-letno deklico, ki ni bila vesel, poskočen otrok. Na nobeno stvar se ni odzvala, nobene besede ni jemala resno. Že npr. besede kot: 'čez pet minut greva v trgovino' niso v njej sprožile nobenega mehanizma, niti trzljaja. To je bila njena obramba, saj so ji njeni starši samo obljubljali, obljub pa nikoli izpolnili. Deklica se je zaščitila tako, da na besede ni več reagirala in se ni več zanašala na svoje starše.
Veliko ljudi meni, da je zanesljivost dolgočasna, da je predvidljiva. Toda, če dobro premislimo... Ali naše celice v telesu letijo kar vsaka po svoje? Ali naše oči enkrat gledajo, čez trideset minut pa vohajo?? Kaj pa vesolje - se zemlja vrti enkrat tako, čez pet minut pa v obratno smer? Ni čisto tako, a ne?
Ah, da, zanesljivost!
Ko sem v objavi Ujemi ritem govorila o 'Levjem kralju', sem delček prihranila za temo, ki jo omenjam danes. Nastopajoči v 'Levjem kralju' so namreč v številnih intervjujih govorili tudi o zanesljivosti. Kako se ves čas predstave zanašajo drug na drugega, in to do cm natančno. Vsak mora stati na točno določenem mestu ob točno določenem trenutku, drugače se drugi lahko poškodujejo. Njihove maske, kostumi so namreč marsikdaj cele konstrukcije, ki pa lahko povzročijo tudi resne poškodbe, če nastopajoči pade.
V tem videu se morda še bolje vidi koliko različnih 'konstrukcij' je v predstavi:
Pri delu z otroki se seveda srečujem še z drugo vrsto zanesljivosti. Z zanesljivostjo, ki jo od nas pričakujejo/potrebujejo otroci. Včasih se starši premalo zavedajo, da zanesljivost pomeni stabilnost, stabilnost pa otrok mora čutiti, da se počuti varnega in ljubljenega. Zanesljivost seveda pomeni tudi to, da tisto, kar rečemo, tudi drži! Otrok našo zanesljivost preizkuša, ker želi odkrivati meje, zato to, da mu na prvo prošnjo rečemo ne, potem pa po njegovem moledovanju in po petih minutah rečemo ja, ni tisto, kar koristi otroku. Pravzaprav mu s takim načinom pokažemo le to, da se na nas in na našo besedo ne more zanesti.
Pred leti sem delala z ekstremno apatično 8-letno deklico, ki ni bila vesel, poskočen otrok. Na nobeno stvar se ni odzvala, nobene besede ni jemala resno. Že npr. besede kot: 'čez pet minut greva v trgovino' niso v njej sprožile nobenega mehanizma, niti trzljaja. To je bila njena obramba, saj so ji njeni starši samo obljubljali, obljub pa nikoli izpolnili. Deklica se je zaščitila tako, da na besede ni več reagirala in se ni več zanašala na svoje starše.
Veliko ljudi meni, da je zanesljivost dolgočasna, da je predvidljiva. Toda, če dobro premislimo... Ali naše celice v telesu letijo kar vsaka po svoje? Ali naše oči enkrat gledajo, čez trideset minut pa vohajo?? Kaj pa vesolje - se zemlja vrti enkrat tako, čez pet minut pa v obratno smer? Ni čisto tako, a ne?
(fotografija iz enega od avstrijskih muzejev)
Zato se danes zahvaljujem vsem, ki so zanesljivi. Ki skušajo priti nekam ob dogovorjenem času,... ki tisto, kar rečejo, tudi naredijo,... ki s svojo zanesljivostjo nudijo varnost in okrilje drugim. Hvala, hvala, cenim vašo zanesljivost!
Za vas pa vprašanje št.6:
Kako pomembna se vam zdi zanesljivost? Skušate biti zanesljivi, ali pa vas bi zanesljivost preveč omejevala? Ali tudi od drugih pričakujete zanesljivost in kje se vam zdi zanesljivost najbolj pomembna?
Medtem ko boste razmišljali, se bom jaz odsankala in upam, da tudi uspešno prisankala nazaj z božičnega sejma v Zagrebu, kamor so me povabili organizatorji. Me prav zanima kateri moji izdelki bodo vzbudili največ pozornosti naših sosedov! Me že daje radovednost! Kar cel vikend bom tam in upam, da bom spoznala veliko novih ustvarjalcev.
Vsem tistim pa, ki ste mi pisali na mail in vam še nisem uspela odgovoriti, sporočam, da vam zagotovo pišem, ko bom spet nazaj! Tule naj se vam le na hitro lepo zahvalim, da ste se oglasili! Preeeesreeeeečnaaaaaa! :)
Imejte se lepo v beli snežni idili!
Objave
12 komentarjev:
Najprej: upam, da si srečno prispela v Zagreb, saj so idilične razmere za pot prav nemogoče! Poročaj tudi o tem, kaj je bilo sosedom najbolj všeč!
Všeč mi je, ker danes govoriš o zanesljivosti. Pozabljamo, kako pomembna je ne samo v življenju otrok, pač pa tudi v naših življenjih. Sama se trudim biti zanesljiva, ker meni osebno zanesljivost veliko pomeni, vidim pa, da se kot vrednota izgublja. Sama veliko dam na to, da če se nekaj zmeniš, to izpolniš, ne da bi bila potrebna vnovična preverjanja in potrjevanja. Če se enkrat zmeniš, to drži. Tudi "gentleman's agreement" je zginil z obličja te Zemlje. Danes še napisane pogodbe ne veljajo in ljudje iščejo luknje, da bi se izognili obveznostim, za katere so se zavezali, kaj šele dana beseda.
Pri potrocih, pa je to še posebej pomembno. Tega me je naučil moj sin. Njegov: Mami, rekla si...! me velikokrat strezni, da se ustavim, razmislim in dejansko naredim, kar sem rekla. Prav tako me je naučil, da obljubim samo tiste stvari, za katere vem, da jih lahko izpolnim. Pri otroku so tu stvari črno bele, brez sivega polja: izpolniš ali ne izpolniš. Tudi kazen: če jo ŽE izrečeš kot grožnjo, je dobro, da jo tudi izvedeš, sicer si izgubil ...bitko, kasneje tudi vojno kar se vzgoje tiče. Otrok se s tem nauči, da imajo besede težo, da nekaj pomenijo... No, da ne bom preveč zaplezala.
Sneženi pozdrav!
Tudi jaz vam želim vse dobro na poti in krasno prodajo. Vsekakor javi, kako je bilo.
Zanesljivost je pomembna zadeva v mojem življenju in imam to srečo, da imam zelo zanesljive starše, ki so to prenesli na mene. Kar se dogovorimo to velja in podobno delujem tudi sama. Tudi jaz, podobno kot Maja, se držim načela, da obljubim samo tisto, kar vem, da bom lahko naredila. Se že zgodi, da mi kdaj kar uidejo besede in rečem 'bom', pa se izkaže, da sem prehitro rekla. Pa to hitro skomuniciram. Je pa to res, hvala Bogu, redko. Imam pa drug problem, ker izhajam iz sebe in pričakujem zanesljivost tudi od drugih in sem potem večkrat razočarana in se jezim. S takimi ljudmi težko funkcioniram, ker me prevečkrat razočarajo in se zato raje umaknem.
Težko pa gledam starše, ki obljubljajo otrokom samo z besedo, z dejanji pa ne. Ravno zadnjič pa sem bila priča tipični sceni, ki jo opisuješ. V trgovini smo morali najprej vsi kar nekaj minut prenašati otrokovo izsiljevanje, ki je bilo prav nadležno, saj je to počel zelo glasno. Mama, ki ji je bilo nerodno je dolgo vztrajala z ne. Ko smo ga imeli že vsi polna ušesa in sem pričakovala, da ga bo peljala iz trgovine, pa mu je rekla, da si lahko vazme kar želi. Groza :( Točno vem, da bo naslednjič isto.
Srečno pot tja in nazaj :-))
Sem zelo zanesljiv človek, kar rečem tudi storim. Seveda o tem prej dobro premislim, če bom to zmogla.
In za to sem lahko hvaležna staršem, ki so vse tri lepo in dobro vzgojili. Tudi na njiju se lahko kadarkoli zanesemo.
Kar se drugih tiče, mi je lepo da so zanesljivi in jim lahko zaupam, če pa temu ni tako, pač ni človek na mestu, a mu tega ne zamerim. Vsi imamo napaka!
Srečna sem, da sem to kar sem in da sem bila dana v družino Pivk :-))
Imej seskrajno lepo, spoznaj veliko zanimivih ljudi in na koncu koncev želim tudi dober zslužek;)
Zanesljivost je lepa čednost. Vem, da se lahko zanesem na svojega partnerja in on ve, da se lahko zanese name, na veliko prijateljic se lahko zanesem, na sorodnike, ob tej misli se počim zelo varno. Tudi kot otrok sem vedela,da se lahko zanesem na ljudi, ki so me obkrožali. Tudi moji otroci se lahko zanesejo name, ravno tako prijatelji, sorodniki, znanci.
Z bratom nikoli nisva imela zanesljivosti. Mamina razpoloženja so se menjala hitreje od vremena in definitivno nisi hotel biti zraven ob slabih urah. Poleg tega sta eden drugega varala od kar pomnim. Pa norenja, razhajanja in kup drugih stvari. Ne bom dolgovezila.
Vsekakor varnosti in zanesljivosti od staršev nisva veliko prejemala, ampak imela sva en drugega in za razliko od ostalih sva midva zelo držala skupaj. Če sem imela problem sem se vedno lahko obrnila nanj in obratno. To počneva še sedaj, čeprav imava vsak svojo družino.
Hočem ti povedati, da zame obstaja več vrst zanesljivosti. Od mene je nekdo nikoli ne bo prejel, nekdo drug pa vedno. Bolj selektivna sem glede tega.
Zanesljivost je tudi zame ena od pomembnih vrednot. Sama jo zelo cenim in se trudim, da sem tako v odnosu do mojih otrok kot do okolice zanesljiva. Seveda pa nastopi razočaranje in včasih jeza, ko to pričakuješ tudi od okolice.
Upam da si se v Zagrebu lepo imela in da nam boš postregla s kakšno reportažico.
Jap, tudi meni je zanesljivost ena pomembnejših lastnosti.Sem zanesljiva in če nekaj obljubim, se tega držim. Težko toleriram ljudi, ki niso zanesljivi.Pa naj bo to zaradi zamud, ali obljub.
Tokrat pa čisto na kratko. Zanesljivost mi je pomembna. Kdaj? Vedno. Kje? Vsepovsod. Pri kom? Pri vseh, ki so mi blizu.
Če se na nekoga ne morem zanesti potem mu tudi zaupati ne morem več. In da nekdo to izrabi je zame eno izmed večjih razočaranj.
Grem pa vedno po principu takšen kot si ti bom tudi jaz... Sama sem zanesljiva in to pričakujem tudi od drugih. Tako pač je.
Zanesljivost se mi zdi zelo pomembna. Sama poskušam biti zanesljiva in upam, da me tako dojemajo ljudje okoli mene.
Najbolj me vrže iz tira in spravi v totalen nemir, ko se na točno določeno osebo v točno določeni stvari ne morem zanest. Žal mi je ta oseba zelo blizu in njena šibka točka večkrat pride na preizkušnjo. Takrat prosim, prosim prosim, skorajda moledujem, naj naredi tako, da bom mirna...
Zanesljivost se mi zdi najbolj pomembna pri malčkih. Če otroka zaupaš nekomu, mu moraš popolnoma zaupati in se zanest nanj, da bodo zjutraj umiti in počesani, oblečeni dovolj toplo, da bodo jedli primerno hrano in da bodo na varnem.
Zanesljivost je ena od vrlin, ki jih zelo cenim pri ljudeh. Tudi sama se trudim, da bi bila čim bolj zanesljiva, čeprav mi vedno ne uspeva.
Od nekdaj se mi je zdela zanesljivost pomembna, ko sem začela delati v šoli, pa se vsak dan znova izkazuje, da je to nuja. Doslednost, na katero se lahko zanašam tako jaz kot učenci, prinaša obilico dobrih stvari. Sploh ni dolgočasna! Dolgčas nastane, ko zanesljivost izgine, ko se ne da nikomur zaupati, ko se ne moreš več zanesti na nič, ko je vse tako spontano, da ti postane že vseeno. Takrat stvari izgubijo smisel in takrat se dolgočasimo.
Zanesljivost s pravo mero domišljije in dopuščanja spontane inovativnosti pa je tisti recept za kvaliteto.
Pouzdanost mi je važna kod drugih, da mogu znati na koga se u određenom trenutku mogu osloniti i da znam što očekivati od neke osobe. Ja se trudim biti pouzdana.
U odnosu s djecom je bitno da smo pouzdani i da su ona toga svjesna.
Objavite komentar