Ko zunaj zadiši po mrazu in so svetli dnevi krajši, je pravi čas za druženja. Srca ovijemo s toplimi pozornostmi, odtajamo ledene svečke in osvetlimo mrke popoldneve z iskrivimi najdražjimi, prijatelji, znanci… Kako lep je lahko ta spokojni, bleščavi zimski čas (če nam ni treba noreti po trgovinah)!!
In ker se bliža ura, ko bo potrebno zaključiti poglavje leta 2009, je prav, da se strani popiše do konca (in pripravi nove, snežno bele za novo poglavje).
Zato naj (z zamudo) zapišem, da se jasno in glasno zahvalim:
Zato naj (z zamudo) zapišem, da se jasno in glasno zahvalim:
- Drobtinicam za darilce po pošti (ki mi je obarvalo in polepšalo dan!)
- Irmi za sanje (nove in nove)
- otrokom za navdihe
- zvestim bralcem, gledalcem, ki mi zaupajo, kaj jim je všeč
- 'agentki', ki širi glas o meni – neutrudno, neumorno, iskreno
- mojstru, ki mi ravno te dni ustvarja nov kreativni prostor po moji meri in sanjah
- naši bajti, ki nas drži pod streho
- in na koncu zahvala še vsem ostalim, ki so radi skromni, anonimni, tihi, neopazni, majceni, a imajo ogroooomnoooo srce zame in druga bitjeca.
Z zahvaljevanjem pride tudi čas obdarovanja. Lahko bi se tudi reklo: zahvala v stvarni obliki. Moja darila so že od 1.decembra na pohodu. Razveseljujejo, presenečajo vse tiste, ki so skromni, ki se po tihem trudijo in so pridni kot mravljice...
Tudi po Logatcu so trosila srečo novim lastnikom! Ni lepšega, kot videti srečen obraz, ki v rokah drži tvoje darilo!! :)
In darilca se še kar trosijo naprej!
Nekaj izbranih pa čaka, čaka na vas. Ovita so v skrivnost. Pokazala se bodo le srečnim, novim lastnikom. Moja darilca namreč rada presenečajo!!
A za darilca se bo treba potruditi! – saj veste, samo pridni dobivajo darila. Tako je tudi pri nas.
Pravila za kandidiranje pri obdarovanju so mačji kašelj:
A za darilca se bo treba potruditi! – saj veste, samo pridni dobivajo darila. Tako je tudi pri nas.
Pravila za kandidiranje pri obdarovanju so mačji kašelj:
- Od sedaj naprej bo pri vsaki decembrski objavi vprašanjce ali naloga. Pod komentarji bo prostor za vaše odgovore, odziv. Podtipkajte vsako objavo za več točk.
- Popišite svoj blog in namontirajte povezavo do sem. Ne-blogovci naj na drug način dokažejo svoj način ščebetanja o času obdarovanja na creatissimo blogu. Kdor to stori večkrat, se pomakne pred druge.
- Tisti, ki imajo/bodo imeli creatissimo tudi na svoji blog listi, ki jo redno spremljate, se bodo avtomatično pomaknili na prednostni seznam.
- Kdor bo pri sodelovanju izviren, in bo poleg besed uporabljal še druge medije (glasbo, poezijo, video, fotografije, čičke čačke ipd.) bo pa takorekoč že v zmagovalnih vrstah!
Srečneže ne bo izbirala mašina, temveč creatissimo osebno. Več ko bo kljukic, več bo možnosti za prve vrste pri obdarovanju. Koliko darilc je na razpolago, ve samo se-ve-kdo.
Naj se veseli december začne!!! (pa ne pozabit! - to je le igra, ne bitka 'za Neretvo'!)
Naj se veseli december začne!!! (pa ne pozabit! - to je le igra, ne bitka 'za Neretvo'!)
Tu pa je prvo, otvoritveno vprašanje za vas: po katerem delu telesa ste najbolj prepoznavni – da ste vi 'vi'? Napišite, narišite, opišite, zapojte… Ključ do skrivnosti je v vaših rokah!
Srečno!
Objave
10 komentarjev:
Očitno bom tudi prva "otvoritvena" kandidatka za prijetno darilce (zelo rada imam presenečenja, ne...obožujem jih :) )
Odgovor pa: Trenutno po trebuhu,hihihihii, drugače pa moje oči največ povedo:)
p.s. bila sem na Miklavževem sejmu in tudi ta lepa darilca držala v roki;)
Odkrila sem nov blog (vsaj zame)! In izgleda zanimiv. Drugačen.
Še se vrnem.
Ne postavljam se v vrsto za obdarovanje, saj mi je bilo zadnjih 14 dni čisto preveč naklonjenih.
Pa vseeno....da ne boš mislila, da pozabljam na tebe. Nikakor! Tvoj blog spremljam že od začetkov in všeč so mi nove stvari in prečudovite fotografije.
Lasje...že od nekdaj, še vedno dolgi, košati, neukrotljivi...levinja pač.
Na mojem seznamu za branje je ta blog že kar nekaj časa. Pa še bo. Povezava je dodana ob strani, da se jo vedno vidi.
Moj prepoznavni del telesa so pa najbrž kar nohtki, ki so na mojo žalost tako majceni, da skoraj vsak to opazi. Otroški prstki pač. :)
In če že govorimo o malih prstkih, se lahko zraven učimo še angleščine in petja ... http://www.youtube.com/watch?v=O9KmC1-jGNc&feature=related
Ekola, postala sem spremljevalka. Sicer te imam na blogu že nekaj časa na desnem robu, ker zelo rada pridem na obisk. Komentarjev ne puščam prav pogosto, ker mi foxica ne pusti in moram priti k tebi preko internet explorerja... kakorkoli, tukaj sem :o)
Torej, prvo vprašanje: kater del telesa je tisti moj... a to sprašuješ mene, ali mojega dragega, ker je njegov odgovor verjetno bolj točen, ampak meni nič kaj všeč... meni se zdi, da so to oči. Ha, modre in jasne. Včasih nasmejane, včasih zasanjane...
sem bila vesela, da si pustila komentar pri meni in tudi ikonco za spremljevalca,da sem potem odkrila ta fini blog, ki ga zdaj spremljam.
verjetno so tudi pri meni oči tiste prepoznavne..
jaz pa se potegujem za presenečenje, priznam. del telesa??? hm, kaj pa vem, štrenaste lase štejejo?
najbolj me je pa presenetilo voščilo irskega veleposlanika, šolska zadeva pač, ampak je bilo lepo----by the way, krasen blog!!!!
Tole pa si mi dala za mislit za na konec, ki je pravzaprav začetek :-) Mogoce lasje, ki so bili vedno posebne barve, oranžno rjavi, povsem naravna barva, za katero mi še frizerke niso verjele, ampak res je bila. Povdarjam je bila, ker imam pri svojih 30 in nekaj letih že kar nekaj sivih in mi ne preostane druga kot da se barvam, ampak sem našla eno čisto podobno barvo. Mogoče zobje, ker sta obe enki malo ukrivljeni-kot otrok sem si jih zlomila in potem nisem mogla nosit aparata, da bi se zravnala. Težko bi rekla, da so me kdaj moški pogledali v 'prsni koš' in šele potem v oči, ni bilo kaj dosti vredno, ha ha. Tak da so prej opazili moje oči. Mogoče je nasmešek, te rada delim, če se le da. Izberi nekaj, meni ne gre :-) No, fajn je bilo potovati skozi ta tvoja vprašanje in malo pobrskati po možganih. Sedaj pa grem na svoj blog in te dam na desno stran med bonbončke, čeprav je to več kot bonbonček. Bil je pravi izziv in nikakor bitka za Neretvo :-)
Uf, upam da nisem prepozna. Sem se prav zamislila, še J. sem vprašala. Prvi odgovor je bil seveda neprimeren;), drugi pa enak mojemu: oči bodo kar tiste ta prave. Sem po mami podedovala velike rjave oči, jih predala sinu in kdo se ve, kam mogoče še:)
Super blogec, našla link pri Vladuški!
Ja kje sem pa bila...šele danes sem odkrila tvoj blog!! In sem ga prečesala povrpek in povšrek:)Super! Za vprašanje, nisem niti kaj dosti premišljevala in sem kar izstrelila...oči...oči, zelene barve, ki ti v vsakem trenutku točno sporočajo moje razpoloženje:)
Objavite komentar