Nedotakljivi

Danes vam predstavljam zgodbo nekega dvorca, ki kraljuje v bližini mojega doma.

Nekoč, pred davnimi, davnimi časi, ko sem bila še majhna deklica, se spomnim kako je bilo okoli dvorca živahno. Tam so se zbirali okoliški krajani na t.i. Glumaških večerih. Poletne gledališke predstave na notranjem dvorišču dvorca so pod jasnim zvezdnatim nebom bogatile naše kulturno življenje in nas povezovale v eno. Kajti, ko se je predstava zaključila, smo se na poti domov pokupčkali v skupinice, poklepetali o tem in onem, razglabljali o sporočilnosti predstave, se preprosto veselili drug drugega in se smejali pozno v noč. Dokler niso zvezde ugasnile...
In ne samo to, tudi drugače je bil dvorec mesto srečanj različnih ljudi, različnih kultur. Trume avtobusov iz vseh koncev sveta so se vozile na razstave neevropskih kultur. Tudi mi, šolarji, smo bili redni gostje vrhunskih stvaritev v naročju dvorca. Spomnim se, da me je ena od razstav tako prevzela, da sem preprosto 'preplonkala' narisane razstavljene metulje in jih pričela risati 'po kitajsko'.
Potem so prišli časi Tita. In dvorec je bil (menda) rezerviran zanj. Osnovnošolci smo v parku pred dvorcem sadili drevje 'za Tita' (so rekli). Pa mlada drevesca niso dolgo živela. Polomil jih je nekdo, ki mu (so rekli) Tito ni bil po godu. Meni je bilo zgolj hudo za ubogimi rastlinicami, ki še dobro zaživele niso.

Kmalu po tem pa je nastopil čas, ko se je dvorec pričel starati, propadati, samevati. Umetniške zbirke so se odselile. Naselili so se pajki.
Krajani so ostali brez točke druženja, enosti.

Po dolgih letih se je našel nov lastnik in začel z obnovo. Lično pobarvano, z lično kopalnico (so rekli), z novimi okni, freskami (so rekli). Krajani nismo bili tam. Komaj da lahko pogledamo dvorec od zunaj. Zelena gosto-mrežasta ograja z napisom 'varovano območje' skriva lepote (zato tako 'odrezana' moja fotografija dvorca), če pa smo preveč radovedni, nas pride preverit kar varnostnik... Dvorec pa osamljen sameva v svoji lepoti. Nedotakljiv je.
Sprašujem se, ali bo zelena mrežasta ograja sploh kdaj odstranjena. Kulturnemu spomeniku nacionalnega pomena se ne poda najbolje...
Ah, vse kar nam je ostalo, so lepi spomini - k sreči so nedotakljivi.

En mali slonček...

... se je pozibaval...

Maja me je presenetila s prekrasnim darilcem! Kar tako, za lepši dan!!
Takoj sem ga vzljubila, ga posvojila in sedaj gre moj mali Srečko povsod z menoj, kamor koli grem.
Hvala Maja!

Ker mi je tako všeč, sem naročila še enega za mojo prijateljico, ki obožuje slone. Ravno bo imela rojstni dan, tako da bo slonček lep dodatek k rojstnodnevnemu darilu.
Bova lahko skupaj zapeli: 'Dva mala slončka sta se pozibavala...' : )

Ko pa že govorimo o rojstnem dnevu. S super ekstra posebnimi darilci, ki sem jih dobila za moj rojstni dan, se pohvalim kmalu.

Sedem - čisto res

(zamaskirani prešern-ov-i srčki??)

Med razmišljanji o Prešernih in srčkih, da o pustu sploh ne govorimo(?!), me je zadela huda naloga. Maja me je ujela, da napišem sedem resnic o sebi. Glede na pravljično število sedem bi mi bilo ljubše odtavati v pravljično deželo in pisati same izmišljene stvari o sebi, ampak dobro, sem pogumna princeska in bom povedala same resnice, da se slučajno ne spremenim v žabo.

Izbrala sem take, bolj neobičajne, se pa najdem še marsikje na kakšnem 'seznamu'.

Pa začnimo:

1. Najprej moram povedati, da ne prenesem kletvic! To so najgrše črkovne zveze, ki jih premore jezik! Sploh ne vem, kako da si kdo ne polomi jezika, ko jih izgovarja. Z vsako kletvico ljudje pri meni izgubljajo plus pike in moj nivo tolerance se niža. Na sploh obožujem lep jezik, pa pristne narečne melodije tudi!
2. Sem velika paničarka glede potresov. Če se kaj zamaje, takoj sprožim vse možne notranje alarme in srčni utrip se mi poveča za 5x. Nadležen občutek, vam rečem!
3. Kdor bi me želel podkupiti, lahko to stori z mjuzikli (evo, še ena grozna 'slovenska' beseda!) in čokolado. Mahnjena sem na glasbo iz mjuziklov. Ko sem bila mlajša, sem sanjala, kako bom žvrgolela v kakšnem od mjuziklov, toda ko sem odkrila, kakšna znanja so potrebna za to 'delo', sem tovrstno kariero po hitrem postopku obesila na klin! O čokoladi pa ni treba izgubljati besed. Kdor ne mara čokolade, tako ali tako ne bo razumel.
4. Kljub vsej tehnologiji, ki obstaja, imam jaz še vedno najrajši počasno pošto. Na roko napisana pisma, izbran pisemski papir, posebej zame okrašene kuverte, ki jih dobivam od mojih dopisovalcev iz vsega sveta, mi ogrejejo srce in polepšajo dneve. Ko dobim pošto, vzamem pismo v roke, se skrijem v kakšen tih kot in berem, berem, berem. Uživam v vijugah, se potapljam v misli dopisovalca in kujem odgovore na zastavljena vprašanja. Kar nekaj časa porabim, da se vrnem v 'današnji' čas. Pisma shranjujem kot kakšen mali hrček.
5. Proti vsem mojim etičnim načelom in pravilom sem se morala kar nekajkrat podrediti (nekomu na čast???) in držati v rokah orožje. Vseh sort in oblik. Ne vem, ali so se bolj kresali moji notranji konflikti ali krogle, ki so frčale pri streljanju. Še sedaj se ne morem videti v tej vlogi in se sama sebi zdim 'nagravžna'. In zamerim Da Vinciju, da je svojo ustvarjalnost posvetil tudi temu področju!
6. Imam poseben želodec, ki ne prenese alkohola. Če spijem požirek, je to tako, kot če bi spila nerazredčen 'špirit'. Poleg tega sem alergična na cigaretni dim in eno sestavino hlapov na bencinskih črpalkah. Brez heca! Začne me boleti grlo in postanem hripava! V minuti!!
7. Pred leti sem na eni nagradni igri na tuji TV zadela potovanje na Kanarske otoke. Potovanje so prvič preložili, potem pa ni bilo več glasu od njih. Od tedaj naprej ne maram nagradnih iger! Zelo redko sodelujem, ne maram žrebanj, če pa že, imam najraje igre, kjer vsaka 'srečka zadane'. (Sedaj veste, zakaj pri moji nagradni igri ni bilo 'naključnega' žrebanja ;). )

Tako je to, pri nas. Prosim, da teh resnic ne izrabljate za izsiljevanje!

Poleg že prebranih sedmih resnic na nekaterih blogih, bi me zanimalo, kaj bi na to rekle:
Barbi
Vladuška
Snežinka
Marika
Anja
Tiara
Suzy

Pridem prebrat!

Sneg

Kot da ne bi že vedeli...
...(da je sneg)...

Ampak, ali znate besedo sneg zapisati tudi takole?

(sliko mi je podarila in besedo zapisala moja draga prijateljica iz Estonije)

Hm, le kako naj že razmišljam o pomladi, pa Prešernu, pa Valentinu, pa pustu (je treba ustvarjati darilca, dekoracije), če pa me noge nosijo po čudoviti zasneženi pokrajini??

Lažje je vonjati zimo, poslušati tišino, loviti meglice in prvi pustiti sledi v snegu.

Če kdo ve za recept, se priporočam!!

Čipke

Moja klekljarica vabi na razstavo čipk v knjižnico Medvode.
Otvoritev razstave bo v torek, 12.1.2010 ob 19.30,
razstava pa bo trajala vse do 2.2.2010.

Moč

Pred dnevi sem na enem od blogov prebrala o bolečini, ki jo je doživljala oseba, katere blog obiskujem. Kar težko je bilo brati njene besede, hkrati pa sem občudovala njen pogum, da je to bolečino podelila z vsemi nami, zvestimi in naključnimi blogobralci. Najprej sem razmišljala, da bi ji par vrstic napisala pod komentarje, potem pa si takoj spet rekla, s kakšno pravico naj ji 'solim pamet', če se osebno niti ne poznava. Zato sem se odločila, da napišem nekaj vrstic na moj blog.

Moje področje dela zajema tudi delo z ljudmi v stiski, zato budno spremljam procese, skozi katere morajo osebe, ki potrebujejo pomoč. Zelo pozorno sem brala besede, zapisane na blogu, da bi se prepričala, ali ima oseba dovolj podpore, ki ji bo pomagala skozi faze žalovanja. Z olajšanjem sem ugotovila, da jo ima, sedaj pa se mora le prepustiti, da faze žalovanja izzvenijo.

Kadar se poruši naše notranje ravnovesje in ostanemo brez notranje moči, se znajdemo v stiski. Lahko smo žrtev nasilja, lahko izgubimo ljubljeno osebo, povzročimo nesrečo, izgubimo delo, izvemo, da imamo neozdravljivo bolezen… V vsaki taki situaciji, moramo skozi določene faze 'prebolevanja' in soočanja z nastalo situacijo. Faz ne moremo preskočiti ali se preprosto vesti, kot da jih ni. Dokler jih ne prebrodimo, ne moremo naprej.
Najbolje je, da imamo v prvih trenutkih ob sebi nekoga, ki nam je blizu, ki mu zaupamo, ki nam bo v oporo. Tako bomo lažje začeli proces samozdravljenja, obnavljanja.
Ena od vrst pomoči je ustvarjanje. Ustvarjalni proces ima zdravilne učinke, z njim prečiščujemo tako telo kot svojo notranjost. Ker se sami težko 'izkopljemo' iz lastne stiske, nam pri tem pomaga umetnostni terapevt. Za likovno terapijo je to likovni terapevt, za glasbeno glasbeni itd. Umetnostni terapevti so usposobljeni, da vas skozi proces varno vodijo, da si ponovno vzpostavite notranje ravnovesje. To je neboleče zdravljenje samega sebe in izražanje lastnega bistva na svoj način.

(primeri izdelkov, nastalih na likovni terapiji - likovno predznanje tu ni potrebno):

Več o likovni terapiji lahko preberete na moji spletni strani, če kliknete tu: creatissimo - likovna terapija.
Prosite za pomoč, kadar jo potrebujete! Zapiranje vase (čeprav se vam tedaj zdi to najboljša rešitev) ne vodi naprej, ne vodi iz stiske!

********************************************************************************

Drugače pa:
Juhuhu, končno se vse vrti okrog snega, tako kot se za zimo spodobi! Pandemska gripa je pozabljena, politika tudi, prva novica dneva je sneg. Seveda naše novice ne bi bile novice, če ne bi trdile, da so zaradi snega katastrofalne razmere, a vsaj na koncu novice o snegu se sedaj najde še kakšna pozitivna, npr. da se snega veselijo vsaj otroci.
Juhuhu! Končno malo bolj vedri obrazi!
In juhuhu, ker so uslišane naše novoletne želje, da bi se radi več gibali! Če hočemo, lahko kidamo uro za uro!! (Če živite v bloku in vam skidajo prijazni oskrbniki, lahko greste pomagat kakšnim ostarelim sosedom. Tako da izgovorov ni!). Bodite hvaležni za obilo možnosti za gibanje!

In še tele opombe o nagradni igri:
Hm, od sodelujočih v nagradni igri nisem dobila nekaterih naslovov!! Si mislite?!!
Razmišljam o vzrokih:
a) ste preveč samokritične, in mislite, da si niste prislužile dovolj kljukic in darila (to oceno prepustite meni).
b) ne berete več mojega bloga (smrk, smrk, v jok in na drevo)
c) tako vas je zamedlo ali morate kidati, da nimate časa za priklop
d) staknile ste bolezen, ki vas je položila v posteljo in ne morete do računalnika
Torej, če imate utemeljen razlog za zamudo, in si strašnoooo želite darilce, ki ste si ga prislužile…: dokler nimam vašega naslova, vam ga žal ne morem poslati. Torej??

(PS: pa zaupajte v svojo notranjo moč!)

Frišne…

…informacije:
Frišno leto.
Frišen sneg.

Frišen zrak.

Frišni načrti.
S frišnimi idejami.
V frišnem kreativnem kotičku.

In še frišne informacije za sodelujoče v nagradni igri. Najprej hvala za sodelovanje – uživala sem v širjenju obzorij in spoznavanju novih blogobralk.
V petek se pričnejo šteti kljukice (do tedaj imate še čas za 'popravke'). Če menite, da ste izpolnile pogoje in si zaslužite nagradice za vas trud in čas, mi do petka (8.1.) na moj email pošljite vaš naslov, kamor bo nato poštar dostavil darilo. Po petku prosim za malo potrpljenja – darila pridejo, samo točnega datuma še ne morem napovedati (je vse stvar še drugih mojih obveznosti). Naj bo presenečenje! Upam, da vam darilca polepšajo frišno leto!

In upam, da nas čaka veliko frišne energije!