...si je treba čas 'uzet'. No, jaz si ga vzamem tudi okrog novega leta. Za tiste, ki so blizu, in tudi tiste, ki so malo dlje.
(prisrčno voščilo od moje drage prijateljice iz tujine)
Imam srečo, da moji prijatelji segajo tudi prek meja Slovenije. Z njimi se učim spoznavati druge kulture, običaje, vsakdanje in nevsakdanje življenje... Sprašujemo se o stvareh, ki so včasih za nas samoumevne, a ko vidiš, da jih drugje delajo drugače, se ustaviš, pomisliš in si stvar pogledaš iz nove perspektive.
Če želiš biti strpen do drugih (drugače mislečih), moraš spoznati njihovo življenje in okolje, v katerem rastejo in skušajo preživeti.
Mali Romi, s katerimi sem delala, so me ogromno naučili o romski kulturi, Prekmurci o svojih običajih in verovanjih, Američani o svojih prepričanjih, Angleži o svojem vedenju... Obogatili so moje življenje.
Hvala, prijatelji!
In sedaj se učim še na blogu. Ob vaših odgovorih, ki mi odpirajo nove poglede na 'isto' stvar. Hvala tudi vam!
Nagradno vprašanje št.7 se tokrat glasi: kateri slovenski običaj ali tradicija vam je posebej blizu ali všeč? Vesela bom, če boste tudi malček razložili, zakaj.
Za pravila igre pokukajte tu. (Odgovarjate lahko tudi za nazaj, če ste se vključili z zamudo). Igra bo tekla do novega leta. Ker dnevi tečejo, še enkrat preverite pravila in se prepričajte, če ste odkljukali 'vse'. Darilo ni samo eno - se splača!
Če želiš biti strpen do drugih (drugače mislečih), moraš spoznati njihovo življenje in okolje, v katerem rastejo in skušajo preživeti.
Mali Romi, s katerimi sem delala, so me ogromno naučili o romski kulturi, Prekmurci o svojih običajih in verovanjih, Američani o svojih prepričanjih, Angleži o svojem vedenju... Obogatili so moje življenje.
Hvala, prijatelji!
In sedaj se učim še na blogu. Ob vaših odgovorih, ki mi odpirajo nove poglede na 'isto' stvar. Hvala tudi vam!
Nagradno vprašanje št.7 se tokrat glasi: kateri slovenski običaj ali tradicija vam je posebej blizu ali všeč? Vesela bom, če boste tudi malček razložili, zakaj.
Za pravila igre pokukajte tu. (Odgovarjate lahko tudi za nazaj, če ste se vključili z zamudo). Igra bo tekla do novega leta. Ker dnevi tečejo, še enkrat preverite pravila in se prepričajte, če ste odkljukali 'vse'. Darilo ni samo eno - se splača!
Objave
5 komentarjev:
Težko bi rekla, da mi je posebej blizu kakšen običaj, prej tradicija okoli vseh glavnih praznikov - Velika noč in Božič. Sem vseeno mestni otrok, kaj češ ;-) Me je pa nekako to vprašanje malo asociiralo na kakšno vaško veselico. Veliko sorodnikov imam namreč v okolici Laškega in živijo v kmečkem okolju, kjer se vedno najde kakšna dobra vaška veselica. Se mi zdi kar zabavno vsake toliko časa doživeti kaj takega. Pa zelo zanimivo mi je, ko se zberemo na mamini domačiji in se počutim kot v kakšni zgodbi 'strici so mi povedali'. Prav zabavno je poslušati razne te zgodbe stricev in tet in njihove domače, zdrave štose ob katerih se moraš pošteno nasmejat. Ali pa ko iz vseh naših grl zazveni kakšna domača narodna :-) Ne vem, če sem s tem najbolj odgovorila na vprašanje, ampak se mi zdi, da tudi povezanost z širšo družino širi obzorja in se s tem nadaljuje družinska tradicija, ki se mi zdi zelo pomembna.
Hmm ... običaji in tradicija ... ta je pa težka. Pa ne zato, ker jih ne bi bilo. Ker jih je preveč. Meni je všeč tradicionalno izdelovanje pirhov - vsako leto naberemo rastline, čebulne olupke, strgane najlonke in kuhamo jajca. Po blagoslovu pa jih sekamo (tolarji so bili boljši kot evri). :)
Vsako leto se tudi našemim za pusta, da odganjam zimo. Luštno, priznam. Zagotovo je še kaj, pa se zdajle ne spomnim. Sem pa kar malce frik na tradicije ... poskušam uvajati tudi novodobne, kot je na primer tradicionalno metanje v novozapadli sneg s sestrično, tradicionalni pohodi na Gorjance in še kaj (ni tipično slovensko, je pa tipično moje).
Kot je že Vladuška omenila, je lepa tradicija tudi pri nas v povezavi s širšo družino ... pri nas smo tako supersko povezani, da vedno vsi sodelujemo pri vsem in to mi je izredno všeč ... trgatev, pobiranje krompirja, obračanje mrve na travniku, praznovanje rojstnih dni, celo koline ... vedno se dobimo vsi na kupu in pomagamo drug drugemu. Zabava je neizbežna. Taka lepa tradicija, ki traja odkar pomnim in zagotovo se ne bo končala.
Predolgo sem že doma in mnogo tega je šlo prav zardi tega nekam v pozabo.
Kot prvi prav gotovo adventni čas z vsemi svojimi skrivnostmi in tako raznolikimi običaji, ki se spreminjajo iz tega do onega kraja Slovenije.
Je pa čas okoli velike noči prav gotovo najbolj tradicionalno intenziven. Izdelava pirhov, peka, kotalenje, sekanje, pirhanje.......Všeč mi je bilo vedno, ker v tem tako pridno sodelujejo otroci.
Se pa spominjam, da ko sem bila majhna (živela sem v mestu), me je vedno fascinirala prvomajska budnica.Na vaseh je še bolj živa in raznolika. In še nekaj me je kot otroka fasciniralo.....vsakoletno zbiranje upokojencev za Dan borca. Hodila sem s starimi starši in vedno me je prevzela ta množica starejših ljudi iz vse Slovenije, ki so se tisti dan tako veselo družili.
Po novem letu imam čas za popravni izpit, a ne?
Prav zbrcala si me s temi običaji! Prihajam iz tradicionalno disfunkcionalne meščanske družine, ki se je po smrti babice prepustila karierizmu in preučevanju križišč: kako iti vsak na svojo stran. Bolj malo je bilo običajev, na katere bi me navadila primarna družina, zato se v svoji trudim na še enem popravnem izpitu. Rada bi, da mali ve, da je tradicija tista, ki ljudi drži skupaj. Da je pomembno, da se ljudje držijo tradicije. In da morda ustvarjajo svojo, ki jo bodo prenesli naprej na svoje otroke. Rada bi, da bi se kasneje v življenju spomnil prijetnih občutkov, ki jih je ob tem doživljal in bi se domov rad vračal. Morda iluzija, ne vem. To bo pokazal čas.
"Tradicija", ki smo jo trenutno mi trije ustvarili skupaj je, da si v adventnem času vsak večer pogledamo eno božično risanko, pravljica pred spanjem pa je nujno povezana z božičem. Nujno, vsi trije skupaj. Gužvamo se na kavču, se hahljamo in hihitamo. In nam je preprosto lepo.
Kot je Maja zapisala, tudi pri nas ni bilo kaj dosti prostora za to... Dokler je bila prva babica živa (do mojega 1. razreda), je vedno k njej prišel Božiček, ki ga seveda nismo videli, le pozvonil je in naznanil, da je pod smrekico pustil darila:). Nato smo se "tradicionalno", cela žlahta, zbirali pri drugi babici vsako nedeljo, jedli njen štrudl in pili kavico na vrtu. Žal, je tudi pokojna in smo sedaj vsak na svojem koncu... Božičkov "obred" in veliko noč z zajtrkom in pirhi pa vestno vzdržuje partnerjeva družina, ki mi pokaže, kako dejansko tradicija in običaj drži družino skupaj. In to bom definitivno nadaljevala!
Objavite komentar