Kaj je za vas packanje?
Odgovori so običajno zelo različni. Starši odgovarjajo drugače kot otroci, učitelji drugače kot učenci… Nekateri packanja ne prenesejo, spet drugi ga tolerirajo.
Packanje je za marsikoga zelo koristno, zato bi bilo dobro, da bi se ga večkrat lotili doma, v šoli, na delavnicah, počitnicah itd.
Ko pri likovni terapiji ugotovimo, kakšnega klienta imamo, kako rešuje probleme, kakšne težave ima, kaj ga veseli…, ugotavljamo tudi, ali bi mu packanje koristilo in mu pomagalo premostiti blokade. Packanje je najbolj koristno za osebe, ki se problemov lotevajo na fizičen način. Imajo potrebo po izražanju s celim telesom, z gibanjem.
Odgovori so običajno zelo različni. Starši odgovarjajo drugače kot otroci, učitelji drugače kot učenci… Nekateri packanja ne prenesejo, spet drugi ga tolerirajo.
Packanje je za marsikoga zelo koristno, zato bi bilo dobro, da bi se ga večkrat lotili doma, v šoli, na delavnicah, počitnicah itd.
Ko pri likovni terapiji ugotovimo, kakšnega klienta imamo, kako rešuje probleme, kakšne težave ima, kaj ga veseli…, ugotavljamo tudi, ali bi mu packanje koristilo in mu pomagalo premostiti blokade. Packanje je najbolj koristno za osebe, ki se problemov lotevajo na fizičen način. Imajo potrebo po izražanju s celim telesom, z gibanjem.
Packamo lahko z barvo ali glino. Glina je primerna za tiste nemirneže, ki imajo preveč energije ali so hiperaktivni.
Ko se nekateri prvič seznanijo s packanjem, so njihovi prvi odzivi različni, zanimivi. Npr. nekateri si ne predstavljajo, da bi packali s celo roko, zato na začetku, komaj in s težavo uporabijo en prst. Spet drugi se bojujejo s pojmoma grdo/lepo, saj se jim zdi izdelek grd…
Prav te dni sva z osnovnošolsko deklico, s katero imam likovno terapijo, zelo veliko govorili o tem, kaj je grdo, kaj lepo, in kaj je nekomu všeč, drugemu pa ne. (Le kaj jih učijo v šoli?!?! - oz. kakšne neverbalne signale jim pošiljajo?!?!). Šele ko sva to temeljito predelali, se je packanja lotila bolj sproščeno (pri tem pa veselo prepevala kot slavček :)) in odprl se nama je povsem nov svet.
Sčasoma se bo packanje (ko bo ta potreba zadovoljena) organiziralo v red, in začela bodo nastajati likovna dela, ki bodo odraz dekličine notranjosti.
V šolah in vrtcih se premalo zavedajo, da se morajo otroci izražati (zadovoljevati potrebo po izražanju, na njihov način, seveda), in ne tekmovati, katero likovno delo je lepše, primerno za razstavo itd. Otroci naj bi imeli možnost spoznati različne materiale in jih preizkušati, brez da bi se pri tem borili za ocene. S spoznavanjem materialov namreč odkrivajo, s katerim najbolje zadovoljujejo potrebo po izražanju in preko tega materiala nato začnejo oblikovati dela, ki izražajo njihovo notranjost in občutke.
Seveda pa za packanje potrebujemo ustrezno 'bojno opremo'. Zaščitimo prostor (na veliko), otroka oz. tistega, ki bo packal in sebe oblečemo v oblačila, ki jih ne bo škoda umazati, izberemo materiale, ki bodo packanje prenesli do konca…
Potem pa: veselo na packanje! :)
Kdaj ste pa vi nazadnje packali?
Ko se nekateri prvič seznanijo s packanjem, so njihovi prvi odzivi različni, zanimivi. Npr. nekateri si ne predstavljajo, da bi packali s celo roko, zato na začetku, komaj in s težavo uporabijo en prst. Spet drugi se bojujejo s pojmoma grdo/lepo, saj se jim zdi izdelek grd…
Prav te dni sva z osnovnošolsko deklico, s katero imam likovno terapijo, zelo veliko govorili o tem, kaj je grdo, kaj lepo, in kaj je nekomu všeč, drugemu pa ne. (Le kaj jih učijo v šoli?!?! - oz. kakšne neverbalne signale jim pošiljajo?!?!). Šele ko sva to temeljito predelali, se je packanja lotila bolj sproščeno (pri tem pa veselo prepevala kot slavček :)) in odprl se nama je povsem nov svet.
Sčasoma se bo packanje (ko bo ta potreba zadovoljena) organiziralo v red, in začela bodo nastajati likovna dela, ki bodo odraz dekličine notranjosti.
V šolah in vrtcih se premalo zavedajo, da se morajo otroci izražati (zadovoljevati potrebo po izražanju, na njihov način, seveda), in ne tekmovati, katero likovno delo je lepše, primerno za razstavo itd. Otroci naj bi imeli možnost spoznati različne materiale in jih preizkušati, brez da bi se pri tem borili za ocene. S spoznavanjem materialov namreč odkrivajo, s katerim najbolje zadovoljujejo potrebo po izražanju in preko tega materiala nato začnejo oblikovati dela, ki izražajo njihovo notranjost in občutke.
Seveda pa za packanje potrebujemo ustrezno 'bojno opremo'. Zaščitimo prostor (na veliko), otroka oz. tistega, ki bo packal in sebe oblečemo v oblačila, ki jih ne bo škoda umazati, izberemo materiale, ki bodo packanje prenesli do konca…
Potem pa: veselo na packanje! :)
Kdaj ste pa vi nazadnje packali?
Objave
6 komentarjev:
Jooooj, nimam pojma kdaj sem to nazadnje počela. In zdaj ko berem te tvoje besede, se mi je kar zaluštalo, da bi roke potopila v barvo in packala. Malo tega pa potešim z distressi, saj imam prste vedno rjave, kot kakšen stari kadilec, ko končam kakšno čestitko. Pa se sploh ne jezim, imam pač 'umetniške roke', ha ha ha. Itak nisem nikoli bila mahnjena na lakirane in strogo urejene nohte.
Uuh, fina zadeva, sploh pa čisto zares sproščujoča. Nazadnje sem s svojo enoletno mladičko packala s plastelinom. Dva zadovoljna obraza in štiri igrive roke. Super stvar!
Uhh, dober tekst. Žal se vse prevečkrat v povezavi s šolo in vrtci pojavlja besedna zveza "naj bi" :(
Midve z dečvo dostikrat packava :) Zadnje čase celo jaz več kot ona :) No, al pa mogoče tudi ne. Pogosto riše med poukom (ima zato po dogovoru z učiteljico poseben zvezek), med gledanjem risank, hodi na likovni krožek za nadarjene in na likovno terapijo. Pravzaprav packa več kot jaz :)
ja, to je vedno dober žur! Pri nas sicer manj z barvami, pa več s plastelinom, fimom, krede porabimo na kile in imamo cesto ves čas porisano...Pa itak prihajajo risbice z vrtca in šole kot po tekočem traku. Packanje je zakon!
Čudovit tekst, bi ga moral marsikdo prebrati. Tudi mene zmoti, ko se moj petletnik težko spravi k "pacanju" ker je že sedaj obremenjen, da drugi v vrtcu pa... da on pa ne zna... ali ko kritizira mlajšega, ki silno rad packa da so to samo ene čičke čačke in da nima pojma... no ko se pa le spravi, se pa sprosti in veselje je gledati, kaj vse nastane. Pacanje je res zakon, za velike in majhne :)
packanje je akcija, ki mu sledi reakcija-umivanje :)
Objavite komentar