tag:blogger.com,1999:blog-6830879808089339789.post4973925109901775833..comments2023-10-18T14:03:44.134+02:00Comments on creatissimo: MočCreatissimohttp://www.blogger.com/profile/08421459457238005945noreply@blogger.comBlogger4125tag:blogger.com,1999:blog-6830879808089339789.post-27148179880932656802010-01-09T21:07:38.927+01:002010-01-09T21:07:38.927+01:00Kaj naj rečem: v življenju sem bila že tolikokrat ...Kaj naj rečem: v življenju sem bila že tolikokrat brodolomec, da sem se morala sama naučiti splavati na obalo. In ko se enkrat naučiš splavati sam, si sposoben videti tudi tiste, ki ti ves čas molijo roko. Takrat je lažje, ampak do tja je dolga in trnova pot. <br />Ustvarjanje me je vedno reševalo. Tako kot Mariko najprej pisanje, nato likovno ustvarjanje. Vedno se nekako očistim: najprej si zavrtim glasbo, ki me spravi do solz, v teh solzah napišem, kar mi leži na duši in šele nato sem toliko "očiščena", da lahko ustvarjam. Šle takrat se popolnoma pomirim.Majahttps://www.blogger.com/profile/11090803329455284736noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6830879808089339789.post-55749369870723572412010-01-09T20:35:21.427+01:002010-01-09T20:35:21.427+01:00Jaz se bom prepustila tvoji presoji, haha. In hval...Jaz se bom prepustila tvoji presoji, haha. In hvala za priložnost.<br /><br />Prvi del posta mi je pa segel v srce. saj ne, da bi prvič brala te in podobne besede, ampak vedno znova se naslonim nazaj in malce obsedim, ko berem te reči. <br /><br />In ja, mislim, da se je vsaka izmed nas za ustvarjanje odločila oz. jo je poneslo vanj ravno zaradi terapevtske razsežnosti. jaz sem se že. Ko šivam, kvačkam, rišem, se umirjam, lahko razmišljam ali nerazmišljam, lahko sem vse ali nič in brez tega ne bi mogla živeti. Niti 5 min.Anjahttps://www.blogger.com/profile/02295631423068353788noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6830879808089339789.post-28624981153123638842010-01-09T19:50:57.628+01:002010-01-09T19:50:57.628+01:00Lep in globok zapis.
Ps: naj ti tiho prišepnem (p...Lep in globok zapis.<br /><br />Ps: naj ti tiho prišepnem (pa čeprav na očeh vseh), da sem si sama ustvarjanje(prej je bilo to pisanje, pa sem ga zaradi velike družine, ki je raztrgala moje misli na prafaktorje, opustila) določila za terapijo in pospravila v omaro apaurin in tramal. Včasih je lažje, včasih prekleto težko, včasih popolnoma neznosno. Najhuje je takrat, ko nikogar nimam(kot si napisala). A se vedno nekako izkopljem. Imam pač svojo Delavnico. Protibolečinsko terapijo v obliki tablet je treba včasih še vedno dati skozi, a občutno manjkrat. Tudi z napol omrtvičeno roko lahko malo barvam, sestavljam..... pa čeprav včasih s solzami v očeh...veliko lažje, kot samo nekje ždeti v prazno.MarikaGabezhttps://www.blogger.com/profile/13739714060689826491noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-6830879808089339789.post-37422100272563396462010-01-09T19:13:07.884+01:002010-01-09T19:13:07.884+01:00Hm....pri meni bo kar odgovor A, ker na zadnjih pa...Hm....pri meni bo kar odgovor A, ker na zadnjih par vprašanj nisem odgovorila, po pravici povedano so bila takšna, da je bilo treba malo razmislit, zaradi bolezni otrok (ali je to spet izgovor), se mi ni dalo razmišljat. Da bi pogledala vsa vprašanja za nazaj potrebujem čas...lahko pošljem naslov, in med tem časom pač odgovorim, ko bom bolj zbrana (sj darilce je lahko takrat že pri meni, ne? hihihihi)Biljanahttps://www.blogger.com/profile/05773659509631305294noreply@blogger.com